11. julija na novo identificiranim žrtvam genocida pri Srebrenici omogočijo dostojen pokop. Letos so pokopali posmrtne ostanke 19 ljudi. Foto: EPA
11. julija na novo identificiranim žrtvam genocida pri Srebrenici omogočijo dostojen pokop. Letos so pokopali posmrtne ostanke 19 ljudi. Foto: EPA

Na današnji dan leta 1995 so sile bosanskih Srbov zasedle Srebrenico, kjer je zatočišče poiskalo okoli 50.000 Bošnjakov, poroča Al Džazira. Civilisti so se pred srbskimi silami zatekli v Srebrenico, saj je bila pod zaščito enot Združenih narodov.

V nekaj dneh so srbske sile ubile več kot 8000 Muslimanov. Približno tisoč žrtev je še vedno pogrešanih. V nedeljo so pokopali posmrtne ostanke še 19 ljudi iz množičnih grobišč. Umrle so identificirali z njihovim DNK. Na pokopališču je pokopanih okoli 6600 žrtev.

Zaradi ukrepov ob pandemiji se je letošnje slovesnosti udeležilo manj ljudi kot navadno, nekateri tuji politiki in znane osebnosti so zbrane nagovorili po videopovezavi.

Poziv k zakonu za prepoved zanikanja genocida

Bošnjaški član predsedstva BiH-a Šefik Džaferović je v nagovoru dejal, da o tem, kar se je zgodilo v Srebrenici, dovolj pove na tisoče spomenikov v Potočarih. Opozoril je, da so v srbski entiteti BiH-a Republiki Srbski prešli iz faze zanikanja zločinov v fazo poveličevanja zločinov in tistih, ki so jih zagrešili. Hkrati napadajo tiste, ki jasno obsojajo genocid.

To po njegovih besedah ni samo težava BiH-a, ampak celotnega sveta. Visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka je pozval, naj se v zadnjih dneh svojega mandata zavzame za zakon, s katerim bi prepovedali zanikanje genocida in vojnih zločinov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je v videonagovoru dejal, da se tragedija s poskusi zanikanja in relativiziranja zločinov še poglablja. Ocenil je, da sodelovanje v regiji brez iskrenega odnosa do preteklosti ne bo mogoče.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem dejal, da se genocida v Srebrenici ne sme pozabiti, zagotoviti pa je treba pravico za žrtve.

MZZ: Sprava je mogoča le ob spominjanju

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi ob obletnici sporočilo, da "dogodki v Srebrenici predstavljajo najhujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic".

Na pokopališču pri Srebrenici je po navedbah Associated Pressa pokopanih okoli 6600 žrtev genocida. Foto: EPA
Na pokopališču pri Srebrenici je po navedbah Associated Pressa pokopanih okoli 6600 žrtev genocida. Foto: EPA

Spomnili so na nedavno potrditev obsodbe genocida in drugih vojnih zločinov proti Ratku Mladiću, nekdanjega načelnika generalštaba vojske Republike Srbske.

"Srebrenice ne bomo in ne smemo pozabiti – sprava je mogoča le, če se spominjamo in priznamo trpljenje ter bolečino ljudi. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva," so še zapisali in poudarili, da morajo biti procesi sprave pospešeni, za kar si prizadeva tudi Slovenija.

Pomen slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja pri spravi na Zahodnem Balkanu je v poslanici ob dnevu spomina na žrtve genocida v Srebrenici poudaril tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič.

Zanikanje genocida v javnem diskurzu

"Če se bo situacija nadaljevala, kot se, se bo Srebrenica znova ponovila," je ob spominskem obeležju za Al Džaziro povedal Vahid Suljić, ki je kot devetletni deček preživel genocid. Suljića skrbi zanikanje genocida, zaradi česar bi se ta po njegovem mnenju lahko ponovil.

V petek je spominski center Srebrenica objavil poročilo o zanikanju genocida. V zadnjem letu so v javnem in medijskem diskurzu v regiji našteli 234 primerov zanikanja genocida v Srebrenici.

Večina zanikovalcev genocida ob tem dela v javnem sektorju, vključno z 28 ljudmi, ki so zaposleni pri državni ali lokalni vladi. Številni so bili med vojni v BiH-u aktivni v srbski politiki ali vojski, še navaja Al Džazira.

26. obletnica genocida v Srebrenici