V trilerju se v navezavi na begunsko tematiko odvija osebna drama protagonistov, prijateljev Lea in Vučka; oba sta priseljenca, ki že vrsto let živita v Sloveniji.

Film bo med 12. in 18. oktobrom gostoval na Festivalu slovenskega filma, prav tako v oktobru pa je predviden začetek redne kinematografske distribucije po Sloveniji.

V filmu Italijan Leo (Francesco Borchi) v Sloveniji vztraja zaradi nekdanje žene Tanje (Maruša Majer) in sina Luka; s sodelavcem in prijateljem Vučkom (Moamer Kasumović), Bosancem, ki je kot otrok pred vojno pribežal v Slovenijo, vodita manjšo restavracijo in lokal. Ko jima banka odkloni posojilo za obnovo, sta prisiljena denar poiskati drugače: z lokalnim kriminalcem Giannijem se dogovorita, da bosta ukradla njegov tovornjak in mu tako pomagala do izplačila zavarovalnice. A namesto Giannijevega tovornjaka ukradeta tovornjak, ki je tihotapil begunce.

Sorodna novica "Kar se nam dogaja v pandemiji, je delno posledica vsega, kar nam je naredila migrantska kriza"

"Begunec Vučko in migrant Leo tako nehote postaneta krojilca usode podobno nesrečnih ljudi. Da bi rešila svoje finančne težave, se jih odločita prodati. In če se sprva še zdi, da jima za begunce ni vseeno, je iz dneva v dan v Leu in Vučku vse manj človeškega," so povzeli v produkcijski hiši Arsmedia.

Univerzalna zgodba, ki je dom našla v Sloveniji
Vojnović je scenarij napisal v sodelovanju s Tommasom Santijem in po predlogi Santijeve gledališke predstave Mele e negri, v kateri je prav tako nastopal Francesco Borchi. In prav on je v pogovoru s Kasumovićem prišel na idejo, "da bi lahko iz gledališkega teksta nastal krasen filmski scenarij". Santi se je tega lotil, a je zgodbo pustil v okolju Toskane oziroma so nato ustvarjalci razmišljali celo, da bi jo postavili v Sarajevo. Ko je k projektu pristopil Vojnović, so se odločili za slovenski milje. Idiličnost alpske pokrajine po režiserjevih besedah ponuja kontrast med tem, kaj gledalci v filmu vidijo in kaj se v resnici dogaja: "Kar je tudi lahko metafora za današnjo Evropo, ki je na površju idilična in urejena, pod površjem pa se dogaja marsikaj grozljivega."

Film je bil dokončan že pred skoraj dvema letoma, a Vojnović verjame, da so njegove ključne teme še vedno enako aktualne kot prvi dan snemanja. Zaradi pandemije se nam zdi, da je begunska kriza končala, pa se ni," je poleti povedal v intervjuju za MMC. "Še vedno nimamo rešitve, še vedno otežujemo preseljevanje in zaostrujemo zakone o tujcih, ljudje še vedno umirajo na poti v Evropo. Jasno je, da bo okoljska kriza samo še povečala število ljudi, ki poskušajo priti k nam. V trenutku, ko se bomo nehali pogovarjati o pandemiji, bomo ugotovili, da je begunska kriza še kako pereča problematika in da na vprašanja iz leta 2015 še nismo našli odgovorov."