Potopljena križarka Moskva. Foto: AP
Potopljena križarka Moskva. Foto: AP

Neimenovani ameriški uradnik je potrdil, da so ukrajinske oblasti vprašale ZDA glede lokacije ladje južno od Odese. Šlo naj bi za rusko križarko Moskva, pri določanju koordinat katere so z informacijami ukrajinskim silam pomagali ameriški obveščevalci. Ukrajina je potopila ladjo z dvema raketnima izstrelkoma neptun.

Rusija je sprva zanikala informacije, da je bila ladja tarča napada, češ da je odjeknila eksplozija v skladišču z raketami. Pozneje pa so potrdili, da je bila ladja potopljena.

Pentagon

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je sporočila, da medijska poročila, da so ameriške obveščevalne službe pomagale Ukrajini ciljati na ruske generale, ni točno.

Ameriško obrambno ministrstvo je medtem zanikalo navedbe, da so podatki ameriških obveščevalcev pomagali ukrajinski vojski zadeti rusko ladjo Moskva. "ZDA Ukrajini niso posredovale specifičnih ciljnih informacij o Moskvi. Nismo bili vpleteni v odločitev Ukrajincev za napad na ladjo ali v operacijo, ki so jo izvedli. Nismo vedeli o nameri Ukrajine, da cilja na ladjo," je dejal tiskovni predstavnik John Kirby.

V odzivu na poročilo časopisa je tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby dejal, da je res, da ZDA oskrbujejo sile v Kijevu z vojaškimi obveščevalnimi podatki, da bi pomagale Ukrajincem braniti njihovo državo. A je pri tem poudaril, da ZDA ne zagotavljajo obveščevalnih podatkov o lokaciji visokih vojaških voditeljev na bojišču in ne sodelujejo pri odločitvah ukrajinske vojske o njenih ciljih.

Neimenovani uradnik, na katerega se sklicuje ameriška televizija NBC, pa trdi, da pri posredovanju informacije niso vedeli, da gre za rusko Moskvo.

Sorodna novica Andrej Androjna: "Če bi križarka prejela zadetek, bi bila to sramota za rusko mornarico"

Bela hiša in Pentagon si namreč prizadevata omejiti širjenje informacij o obsegu ameriške pomoči v upanju, da ne bosta sprožila širšega konflikta med Rusijo in Ukrajino. Kljub temu se je podpora Washingtona Ukrajini od 24. februarja bistveno povečala. Na začetku so ZDA trdile, da želijo Ukrajini le pomagati preživeti, zdaj pa Washington pravi, da je njihov cilj v vojni dolgoročno oslabiti Rusijo.

Uničenje ladje s 510-člansko posadko je bil velik udarec za rusko mornarico. Kot je po samem dogodku za MMC dejal nekdanji poveljnik mornariške divizije Andrej Androjna, je izguba takšne ladje za rusko mornarico "sramotna", saj da je "takšna ladja ponos vsake mornarice".

Raketna križarka Moskva je bila ena največjih ruskih ladij: dolga je bila 186 metrov, široka pa 21 metrov, težka pa 12.500 ton. Zgradili so jo v Sovjetski zvezi v Mikolajivu v Ukrajini. Pod imenom Slava je izplula leta 1979, pozneje so jo preimenovali v Moskvo.

Oborožena je bila s 16 protiladijskimi raketami P-1000 vulkan z dometom 700 kilometrov. Med drugim je sodelovala tudi v vojni v Siriji, kjer je varovala ruske sile v oporišču Heimim. To je tudi križarka, ki je ob začetku invazije v Ukrajini zahtevala predajo ukrajinskih sil na Kačjem otoku.