"Ta režim je bil režim neenakopravnih odnosov, sam po sebi neupravičen, zaznamovan s pokroviteljstvom, diskriminacijo in rasizmom," je dejal Philippe, ki je v DR Kongo prišel na povabilo predsednika Félixa Tshisekedija.

Belgijski kralj je imel govor v parlamentu v Kinšasi. "Na svojem prvem obisku v Kongu, tukaj, pred ljudstvom Konga in tistimi, ki še vedno trpijo, bi rad spet izrazil najgloblje obžalovanje za te rane preteklosti," je po poročanju BBC-ja dejal 62-letnik.

Belgija je od 19. stoletja do leta 1960 nadzirala ogromno afriško območje, bogato z rudninami, 77-krat večje od sebe, t. i. Svobodno državo Kongo, ki je bilo sprva razglašeno za osebno lastnino kralja Leopolda II.

V času njegove vladavine naj bi v DR Kongu umrlo več kot 10 milijonov ljudi zaradi bolezni, zlorab in dela na plantažah. Če sužnji niso izpolnili odrejenih kvot na delu, so jim oblasti za kazen odsekale ude.

Belgijska kolonialna vladavina v DR Kongu je bila ena najbolj krvavih v Afriki.

V ponedeljek je belgijski monarh predal ogromno kongoško masko Kakungu, enega od okoli 84.000 artefaktov, zaseženih oziroma ukradenih v času kolonialne vladavine, ki jih bo Belgija vrnila DR Kongu. Philippe je dejal, da Belgija masko za "nedoločen čas posoja" DR Kongu.

Ta gesta naj bi pomenila "simboličen začetek okrepitve kulturnega sodelovanja med Belgijo in Kongom," je dejal belgijski kralj.

Teta kralja Philippa princesa Esmeralda je za BBC dejala, da je prav, da se ukradene artefakte vrne. "Nekdanje evropske kolonialne sile bi morale priznati svojo preteklost," je dejala.

Kralj Philippe je leta 2020 pisal predsedniku Tshisekediju ob 60. obletnici neodvisnosti DR Konga in izrazil "najgloblje obžalovanje" za zlorabe iz časa belgijske kolonialne vladavine njegovih prednikov.

Princesa Esmeralda medtem zagovarja uradno opravičilo za "preteklost in kolonialna grozodejstva", do katerega bi morali priti kmalu.