Foto: BoBo
Foto: BoBo

Težave na primarni ravni so znane: veliko pomanjkanje kadra, nezanimanje mladih za delo v primarnem zdravstvu in huda preobremenjenost zaposlenih. Glavni ukrepi v interventnem zakonu so namenjeni reševanju dostopnosti zdravnikov na primarni ravni. Predvideni so administrativna razbremenitev za osebne zdravnike, prenos kompetenc na medicinske sestre, pa tudi dodatno nagrajevanje zdravnikov na primarni ravni – na primer do dva tisoč evrov za prevzem dodatnih bolnikov in predvidoma 500 evrov za prevzem oskrbe na nerazvitih območjih.

Z nagradami bi lahko morda samo motivirali in s tem obdržali obstoječi kader, pravi vodja odbora za osnovno zdravstvo na zdravniški zbornici Rok Ravnikar, a ob tem dodaja, da so potrebna dodatna pojasnila. "Namreč ni jasno, kaj pomenijo te številke, o katerih se je govorilo, torej do dva tisoč evrov bruto na ekipo. To v bistvu pomeni tako rekoč enako ali celo manj, kot je trenutno," je dejal.

Sorodna novica Interventni zakon o zdravstvu skoraj usklajen. Ukrepi bodo stali manj, kot so predvidevali.

Če vlada meni, da bodo preobremenjeni družinski zdravniki zaradi nagrade sprejemali nove paciente, se moti, meni Ravnikar. "Ne gre za denar, ampak za čas, ki imaš za pacienta na voljo," je poudaril Ravnikar in opozoril na preobremenjenost zdravnikov.

Zakonodaja koalicijsko še ni usklajena. Levica nasprotuje izenačevanju javnih zavodov in koncesionarjev. Ravnikar pri vključitvi koncesionarjev nima zadržkov, meni, da bi bilo treba izboljšati plače v javnem sektorju, podobno pravi tudi direktor kamniškega zdravstvenega zavoda Sašo Rebolj.

"Če si ti družinski zdravnik koncesionar, lahko sam razpolagaš s svojim denarjem. Zdravnik, ki to isto delo opravlja v okviru javnega zavoda, pa je seveda vezan na sistem plač v javnem sektorju. Lahko zelo veliko dela in je zelo težko dodatno nagrajen. Mislim, da je to srž težave – če bi bilo to nekako razrešeno in bi bili oboji v enakopravnem položaju, potem mislim, da ne bi bilo več takšnih dilem," meni Rebolj.

Vlada v pripravo zakona ni vključila socialnih partnerjev, je kritična sindikalistka Irena Ilešič Čujovič, poleg tega je v zakonu veliko nejasnosti, o katerih bo odločala vlada ali minister v okviru podzakonskih aktov. "V tem pogledu gre za nadaljevanje slabe prakse prejšnje vlade. Lahko bi rekli tudi, da je v tem pogledu to novi PKP 11," je dejala. Skeptična je tudi glede napovedi o skrajševanju čakalnih dob. Čakalne dobe so izjemno dolge predvsem na področju specialistov, ta zakonodaja pa skuša rešiti primarno zdravstvo.