Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Število čakajočih se bo poskušalo najprej zmanjšati z odpravo napak v centralnem informacijskem sistemu eNaročanje. "Naprej bomo pospravili dvojnike, torej kadar ima en človek dve naročili ob istem terminu. Prepričali smo se, da NIJZ res izloči pokojne osebe iz čakalnih vrst in ugotovili, da to ni povsem res. Želeli bi tudi prepisati realno stanje iz leta 2014, saj se je nabralo precej smeti, ki jih je kot podatke treba sčistiti," je za Radio Slovenija pojasnila Alenka Kolar iz direktorata za digitalizacijo.

Tovrstnega čiščenja podatkov doslej še ni bilo. Posodobljen bo sistem eNaročanje, v pripravi je nov pravilnik o čakalnih dobah z določitvijo stopenj nujnosti ter modelom financiranja storitev. "Vsaj nekje v septembru bi radi vedeli, kakšni so realni podatki," je še dodala Kolar.

Skladno z zakonom se bodo na ministrstvu za zdravje dolgih čakalnih vrst lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne delovne razmere v občinah z nižjo razvitostjo. Do marca pa želijo dobiti objektivni posnetek stanja v zdravstvu, je na izredni seji DZ-ja sredi julija dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Osterc.

Med glavnimi rešitvami zakona so poleg dodatkov na primarni ravni za povečan obseg dela tudi profesionalizacija svetov zavodov, obvezno izvajanje vsakoletne notranje revizije v javnih zdravstvenih zavodih, novi urad za nadzor, kakovost in naložbe v zdravstvu ter plačilo vseh izvedenih zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa.

Ukrep plačila opravljenih storitev brez zgornje meje bo začel veljati 1. septembra in bo trajal do konca prihodnjega leta.

Zakon pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora, kakovosti in naložb v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob prenaša na urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Vlada je za vršilca dolžnosti direktorja urada imenovala Aleša Šabedra, sicer nekdanjega ministra za zdravje.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pričakuje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico. Prve realnejše podatke o čakalnih vrstah pa si minister obeta že do 15. septembra. Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba je osnovni namen zakona, da vzpostavijo pravno podlago, da se bodo lahko septembra lotili reforme zdravstvenega sistema. Napovedal je, da bodo takrat odprli široko javno razpravo o noveli sprejetega zakona, vanjo pa vključili vse tehtne pripombe in jo sprejeli predvidoma novembra.

Skupina zdravstvo.si razočarana

Foto: STA
Foto: STA
Sorodna novica Poslanci potrdili izredno uskladitev pokojnin in nov način naročanja medicinske opreme

V skupini zdravstvo.si so razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju preko pred kratkim sprejetega interventnega zakona v zdravstvu.

Poslanci DZ-ja so januarja sprejeli novelo zakona o javnem naročanju. Gre za prelomen trenutek, saj je spremenjeni zakon po desetletjih preplačevanja pomenil prvi korak k približevanju cen medicinskih pripomočkov in materialov cenam v razvitih državah EU-ja, so v sporočilu za javnost poudarili v skupini zdravstvo.si, ki jo sestavljajo nekateri znani zdravniki, med njimi tudi Marko Noč.

V skupini so zato razočarani nad odločitvijo vlade, ki je preko nedavno sprejetega zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu novelo odpravila: "Menimo, da je vlada storila korak v napačno smer - v smer korupcije in dogovorne ekonomije dobaviteljev v slovenskem državnem zdravstvu."
V kolikor obstaja pravna neskladnost, bi od vlade pričakovali ustrezno popravo in dopolnitev novele, nikakor pa ne njene odprave, so zapisali v zdravstvo.si.

Na ministrstvu za zdravje namreč poudarjajo, da so določbe omenjene novele zakona o javnem naročanju v nasprotju z evropskim pravnim redom, v postopke javnega naročanja vnašajo dodatna korupcijska tveganja in povečujejo število netransparentnih postopkov ter jih v praksi ne bo mogoče izvajati. Zato je bilo po njihovih navedbah treba v te določbe poseči z interventnim zakonom.

Sorodna novica Zdravniki Aleksander Merlo, Marko Noč in Aleš Blinc prejeli red za zasluge

Ob tem so pojasnili, da se medicinski pripomočki nabavljajo na različne načine, kot nakup, najem ali kot izvedba preiskave, in zato referenčnih cen, kot so predvidene v omenjenem zakonu, ni mogoče uporabiti. Register medicinskih pripomočkov se v EU šele vzpostavlja, poleg tega bi bilo v prvi vrsti treba opredeliti tudi enakovrednost medicinskih pripomočkov, ki bi lahko konkurirali na posameznem javnem naročilu, so dodali.

Določbe omenjene novele zakona so uvedle novo izjemo, po kateri bi bilo mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave, kar je v nasprotju z direktivo EU-ja in povečuje možnost uporabe netransparentnih postopkov in korupcijska tveganja, kar je ob sprejemu novele opozorila že Komisija za preprečevanje korupcije, so spomnili.

Določbe novele zakona po navedbah ministrstva tudi ne nudijo rešitve za številna vprašanja iz prakse. Če denimo referenčna cena ob uveljavitvi zakona ne bo določena ali če bodo ponudbe v netransparentnih postopkih še vedno presegale referenčne cene in so takšne ponudbe nedopustne, naročniki nabav ne bodo mogli izvesti, bolniki pa bodo ostali brez storitev, so še sporočili z ministrstva.