Pesnica Svetlana Makarovič je pretekli teden na vprašanje, ali naj pater Marko Ivan Rupnik ob razkritju spolnih zlorab redovnic iz skupnosti Loyola Prešernovo nagrado vrne ali ne, odgovorila, da bi bilo spodobno in da pričakuje, "da ji bo, njej, letos nagrada v celoti vrnjena, kot jo je v celoti zavrnila".

Na ministrstvu za kulturo so potrdili, da Makarovič, ki je leta 2000 Prešernovo nagrado zavrnila, ker jo je takrat prejel tudi Rupnik, nagrado lahko prejme, saj zakon o Prešernovi nagradi določa, da ustvarjalec Prešernovo nagrado lahko prejme le enkrat, in če jo je v celoti zavrnil, jo lahko zdaj prejme oziroma se mu lahko izroči.

Sorodna novica Svetlana Makarovič: Spodobno bi bilo, da bi mi bila Prešernova nagrada v celoti vrnjena

"Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade, ko si je Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade. To sem sprejela kot žalitev mene kot osebe in mojega umetniškega opusa," je pretekli teden za STA povedala pesnica, pisateljica, ilustratorka, šansonjerka in igralka.

Na vprašanje, ali meni, da bi moral po razkritju spolnih zlorab redovnic iz skupnosti Loyola Prešernovo nagrado vrniti, je Makarovič odgovorila, da bi bilo spodobno in da pričakuje, da bo njej letos nagrada v celoti vrnjena, kot jo je v celoti zavrnila. "Čeprav spomin na to je precej grenek, tem bolj zaradi medijskega linča, ki se je sprožil po tem proti meni in je trajal leta in leta, tako rekoč vse do danes," je sklenila sogovornica.

Pozivi patru Rupniku, naj vrne nagrado
V javnosti se zastavlja vprašanje, ali bi moral pater Rupnik po razkritju spolnih zlorab Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, vrniti. Rupnik je za medije nedosegljiv, ga je pa ob pozivih, naj mu nagrado odvzamejo, tudi ministrica za kulturo pozvala, naj nagrado vrne sam.

Ministrica, ki je vsakršno obliko spolnega nasilja večkrat obsodila, pravi, da Prešernova nagrada patru Rupniku ni bila podeljena na način, na katerega upravni odbor Prešernovega sklada sicer deluje, saj ga ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor sam. "Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti," je zapisala Vrečko. Rupnikove mozaične poslikave, za katere je prejel nagrado, so namreč del papeževe zasebne kapele.

Ob tem je dejala, da trenutni zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ministrica meni, da bi morali to nujno spremeniti, saj morajo prejemniki najvišjega državnega priznanja odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe.