Vseh deset izbranih predstav bodo uprizorili na letošnjem gledališkem festivalu Theatertreffen, ki bo maja potekal v Berlinu. Deseterico predstav je za letošnje 60. gledališko srečanje žirija izbrala med skupno 461 predstavami 58 gledališč iz Nemčije, Avstrije, Švice in koprodukcij nemških gledališč z gledališči in skupinami iz drugih držav.

Anne Rietmeijer, Dominik Dos-Reis, Guy Clemens in Michael Lippold v predstavi Otroci sonca. Foto: Matthias Horn
Anne Rietmeijer, Dominik Dos-Reis, Guy Clemens in Michael Lippold v predstavi Otroci sonca. Foto: Matthias Horn

O predstavi režiserke Mateje Koležnik je žirija v utemeljitvi zapisala, da se najprej zdi, kot da bi padla iz časa. "Hiperrealistična odrska zasnova Raimunda Orfea Voigta, v kateri se zaton meščanstva, ki se vrti okoli sebe, odraža v vsaki podrobnosti, in psihološko natančna igra ansambla, ki je odlično umeščena v najmanjšo vlogo, sledita gledališki tradiciji, ki je šla nekoliko iz mode. Vseeno v pristopu Mateje Koležnik ni nič muzejskega. Nasprotno, njeno delo je zelo aktualno. Znanstvenik, ki ga igra Guy Clemens, čigar nezemeljsko obnašanje je izraz zastrupljenega privilegija, in vsi drugi, ki krožijo okoli njega, se razkrijejo kot tragikomični egocentriki, ki so slepi za vse, kar se dogaja okoli njih. Na ta način je Mateja Koležnik like Gorkega zelo približala nam in naši s krizami zaznamovani stvarnosti," je objavljeno na spletni strani Berlinskih festivalov.

Mateja Koležnik. Foto: MGL/Mare Vavpotič
Mateja Koležnik. Foto: MGL/Mare Vavpotič

Deseterica izbranih predstav je pester preplet klasičnih in sodobnih dramskih del ter njihovih priredb, ki tematsko in slogovno zaobjemajo vso pestrost in protislovnost gledališke refleksije današnjega sveta. V izboru je še predstava Residenztheatera iz Münchna Nasledstvo na podlagi romana Howardov kot E. M. Forsterja. V sedemurni epski predstavi primerja sodobno newyorško gejevsko sceno s tisto iz prvega obdobja aidsa. Med predstavami sta tudi dve uprizoritvi Shakespeara: Hamlet Gledališča Dessau v priredbi in režiji Philippa Preussa, Theater Basel pa predstavlja Sen kresne noči, ki ga je režiral Antu Romero Nunes.

Izrazito politično priostreni sta deli Avtobus za Dachau, koprodukcija Gledališča Bochum z nizozemskim Mednarodnim gledališčem ter kolektivom De Warme Winkel, ter Ibsnovo delo Nora, ki so jo dramaturginje Komornega gledališča v Münchnu priredile v feministični triler.

Ofelija kot potapljačica na dah
Edini muzikal med izbranimi predstavami temelji na vplivni knjigi Maxa Stirnerja O egu, ki je bila ob izidu, leta 1844, zaradi ateističnih idej prepovedana. Glasbo podpisuje PC Nackt.
Predstava, ki prednjači po številu soproducentov (devet jih je iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, Švice in Avstrije), lani jeseni postavljena v berlinskem Volksbühne, je drama o superheroini z naslovom Ofelija ima talent. Dramaturginja in režiserka Florentina Holzinger si je Hamletovo nesojeno družico zamislila kot tekmovalko na resničnostnem šovu in potapljačico na dah, njeno usodo pa reinterpretira kot opolnomočenje prek izzivanja usode.

Žirija je v utemeljitvi režijski pristop Mateje Koležnik opisala kot zelo aktualen, like Maksima Gorkega pa uspe približati
Žirija je v utemeljitvi režijski pristop Mateje Koležnik opisala kot zelo aktualen, like Maksima Gorkega pa uspe približati "nam in naši s krizami zaznamovani stvarnosti". Foto: Matthias Horn

Festival Theatertreffen v Berlinu bo potekal od 12. do 28. maja.

V Münchnu o Antigoni
V soboto bodo v Residenzthaetru v Münchnu premierno uprizorili še eno predstavo v režiji Mateje Koležnik, in sicer Sofoklejevo Antigono s Trojnim življenjem Antigone Slavoja Žižka. Na spletni strani gledališča so o predstavi zapisali, da Mateja Koležnik sedem let po uprizoritvi Ojdipa tokrat na oder prinaša naslednji del mita o tebanski kraljevi družini, ki je hkrati politični triler in družinski ep.

"Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita"
"Vem, da je v gledališču treba razlikovati med dobrim in napačnim, se odločiti, na stran katerega lika se boš postavil. V Antigoni je osebna pravica, ki se nanaša na lastno družino, lastno vero, postavljena nasproti državi in njenim odločitvam. Ko danes berem delo, se mi zdi, da se oba motita in da nista pripravljena niti poslušati drug drugega. Zato želim zgodbo povedati z obeh vidikov," so besede Mateje Koležnik zapisali na spletni strani gledališča.