Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Rusija je namerno in sistematično upočasnila inšpekcijske preglede in s tem povzročila zamude ladij, ki bi danes lahko svetu dostavljale hrano," je poudaril Antony Blinken. Po njegovih besedah se mora skupina G20 zavzeti za podaljšanje in razširitev pobude za žito, da bi okrepili varnost preskrbe s hrano za najbolj ranljive.

"Zahod brezsramno pokopava dobro znano humanitarno pobudo generalnega sekretarja Združenih narodov," pa je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti na srečanju glede dogovora o žitu dejal Sergej Lavrov. Rusko zunanje ministrstvo je v sredo sporočilo, da bi se z drugim podaljšanjem sporazuma strinjalo le, če bodo upoštevali tudi interese ruskega kmetijskega sektorja. Ta sicer ni neposredna tarča zahodnih sankcij, a Moskva trdi, da sankcije vplivajo na plačila, prevoz in zavarovanje in s tem ovirajo njen izvoz žita in gnojil, poroča Reuters.

Lavrov na predahu, v dvorani so ga čakali očitki številnih. Foto: Reuters
Lavrov na predahu, v dvorani so ga čakali očitki številnih. Foto: Reuters

Črnomorsko pobudo za žita so sklenili julija lani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije, pomagala pa je znižati cene hrane. Sporazum je omogočil izvoz približno 20 milijonov ton žita, potem ko je izvoz žita iz Ukrajine zastal zaradi ruske invazije.

Rusija je v zameno dobila pravico do izvoza gnojil brez zahodnih sankcij, a Moskva ocenjuje, da se ta dogovor, ki naj bi veljal tri leta, ne spoštuje, ter da države, ki so uvedle sankcije proti Moskvi, ne storijo dovolj, da bi omilile omejitve ruskega izvoza, zlasti gnojil.

Dogovor se bo iztekel 18. marca in bo samodejno podaljšan, če nobena stran temu ne bo uradno nasprotovala.

Srečanje Blinkna in Lavrova

Blinken in Lavrov sta se ob robu srečanja pogovarjala nekaj manj kot 10 minut. To je bilo njuno prvo srečanje od začetka ruske invazije na Ukrajino. Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva naj bi Blinken znova ponovil, da bodo ZDA podpirale Ukrajino, dokler bo to potrebno, hkrati pa je Rusijo pozval, naj obnovi sodelovanje v okviru pogodbe o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start.

Prav tako je Lavrovu dejal, da bi Moskva morala izpustiti priprtega ameriškega državljana Paula Whelana, nekdanjega marinca, ki so ga v Rusiji aretirali decembra 2018 in obtožili vohunjenja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pa je za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti skušala zmanjšati pomen njunega srečanja. Poudarila je, da je bil Blinken pobudnik srečanja in da se je Lavrov z njim pogovoril stoje in na kratko.

Vojna v Ukrajini je bila v ospredju srečanje držav skupine G20

Brez dogovora o skupni izjavi

Zunanjim ministrom se medtem zaradi nesoglasij Rusije in Kitajske glede vojne v Ukrajini ni uspelo dogovoriti o skupni izjavi, je ob koncu srečanja dejal indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar in dodal, da si je Indija sicer ves čas prizadevala za dosego kompromisa, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zunanja ministra Rusije in Kitajske sta nasprotovala obsodbi invazije in zahtev po brezpogojnem umiku ruskih sil z ukrajinskega ozemlja. Prav tako naj bi pogovori zastali pri vztrajanju Rusije pri preiskavi lanske sabotaže plinovodov Severni tok.

Modi poziva k iskanju skupnih stališč

Zbrane je nagovoril tudi indijski premier Narendra Modi, ki je v imenu razvijajočih se držav dejal, da imajo prisotni na srečanju odgovornost do teh držav. Skupina G20 vključuje 19 najbogatejših držav in Evropsko unijo, ki predstavljajo 85 odstotkov svetovnega gospodarstva, v njih pa živita dve tretjini ljudi.

"Srečujemo se v času globokih delitev," je zbranim dejal Modi in delegate pozval, naj poiščejo skupne točke. "Po letih napredka je tukaj zdaj tveganje, da gremo korak nazaj glede ciljev trajnostnega razvoja. Številne države v razvoju se bojujejo z dolgovi, medtem ko skušajo zagotoviti energetsko varnost in dovolj hrane."

Lavrov in Gang z očitki Zahodu

Lavrov in kitajski zunanji minister Čin Gang sta na srečanju tudi očitala Zahodu, da vsiljuje svoja stališča z izsiljevanjem in grožnjami, izrazila pa sta zadovoljstvo zaradi krepitve dvostranskih odnosov med državama. Peking je prejšnji petek, ob prvi obletnici začetka ruske invazije v Ukrajini, objavil dokument v 12 točkah, v katerem je Moskvo in Kijev pozval k mirovnim pogovorom. ZDA so medtem Kitajski nedavno očitale, da razmišlja o dobavi orožja Rusiji, kar pa Peking odločno zanika.

Ruski in kitajski zunanji minister. Foto: Reuters
Ruski in kitajski zunanji minister. Foto: Reuters