Dr. Leon Cizelj in voditeljica Ob osmih Metka Pirc. Foto: Radio Prvi
Dr. Leon Cizelj in voditeljica Ob osmih Metka Pirc. Foto: Radio Prvi

Uničenje jezu Kahovka na jugu Ukrajine bo imelo humanitarne in okoljske posledice. Kaj pa jedrska varnost? Vodo iz jezu so uporabljali tudi za hlajenje največje jedrske elektrarne v Evropi, Zaporožje. Da so razmere v elektrarni pod nadzorom, je za oddajo Ob osmih na prvem programu Radia Slovenija ocenil jedrski strokovnjak Leon Cizelj, med drugim predsednik evropskega združenja jedrskih strokovnjakov. "Reaktorji so ustavljeni že 9 mesecev, zato je za hlajenje potrebno razmeroma malo vode." Če se bazen za hlajenje izprazni, pravi, je dovolj časa, da lahko dolijejo vodo, tudi z gasilskimi cisternami. Prepričan je tudi, da Rusi kot eni izmed največjih svetovnih proizvajalcev jedrskih elektrarn nimajo ekonomskega interesa, da bi v tej vojni povzročili jedrsko katastrofo večjih razsežnosti. Sprašuje Metka Pirc.

Kakšne so po vaših podatkih razmere v jedrski elektrarni Zaporožje po zrušenju jezu?
Ukrajinski kolegi poročajo, da so razmere pod nadzorom, imajo zagotovljeno vodo za zasilno hlajenje. Reaktorji so namreč ustavljeni že 9 mesecev in zdaj ne potrebujejo veliko vode za hlajenje. Na voljo imajo bazen, velik približno 500 krat 500 metrov in 10 metrov globok, od umetnega jezera za jezom je ločen. Ta voda bi morala zadoščati. Za več mesecev ne, v enem mesecu pa vodo preprosto lahko nekako dolijejo.

Glede na to, da gre za vojne razmere – kako zanesljive so lahko te informacije o jedrski elektrarni?
Te informacije so precej zanesljive. Satelitski posnetki hitro pokažejo, ali je ta bazen poln. Včeraj smo videli infrardeče slike in bazen je za zdaj poln. Jezero se prazni počasi, bazen pri nuklearki pa ostaja poln.

Oleksij Danilov, sekretar ukrajinskega varnostnega in obrambnega sveta, je izjavil, da je dovolj vode za hlajenje reaktorjev še za 2 do 3 mesece, potem bo treba sprejeti dodatne ukrepe.
2 do 3 mesece je verjetno čas, ko bo te vode začelo zmanjkovati. A vode bo dovolj, reka Dneper ostaja, bo samo malo bolj oddaljena od elektrarne. Ker so reaktorji več mesece ustavljeni, je potreba po hlajenju že zelo majhna, načelno zadoščajo tako rekoč gasilske brizgalne za dostavljanje potrebne količine vode.

Jedrski strokovnjaki radi poveste, da gre za najvarnejši sistem, da jedrska elektrarna temelji na zaupanju v sistem varnosti za vse mogoče okoliščine. Ampak če pogledava primer Fukušime. Takrat je zaradi posledic potresa in cunamija odpovedala oprema. Sledili so izpusti radioaktivnih snovi, vsega se očitno ne da predvideti.
Nikoli se ne da predvideti vsega, ampak če se recimo za trenutek vrneva k položaju pri Zaporožju: to, da se lahko jez poruši in da se bo gladina jezera znižala, je bilo predvideno že pri zasnovi te jedrske elektrarne, zato imajo tam rezervni bazen. Za Fukušimo pa je bil cunami presenečenje, potres pa pravzaprav ne. Morava pa tudi povedati, da žrtev zaradi sevanja v Fukušimi ni bilo. Življenje v okolici jedrske elektrarne Fukušima je danes lahko popolnoma normalno. Težavo imajo ljudje bolj z vračanjem, ker ni vodovoda, vrtcev in trgovin, glede sevanja so pa zadeve urejene.

Če bi se po najbolj črnem scenariju v Zaporožju vseeno poškodovala sredica in bi sledili radioaktivni izpusti, bi rekel, da bodo ti zelo omejeni na dvorišče jedrske elektrarne, prav daleč od tam pa večjih posledic ne bo.

Rusko-ukrajinska vojna sicer preseneča z vedno novimi udarci. Vedno se vrnemo do Zaporožja, najprej pri obstreljevanju, zdaj s poplavami. Kako daleč lahko gre ta jedrska nevarnost?
Ves čas od marca lani, ko so ruski vojaki zasedli to elektrarno, kadar se le da, povem, da ne pričakujem nesreče s hudimi posledicami na področju sevanja. Gre za ruske elektrarne. Rusi tudi danes gradijo, so eden od najmočnejših dobaviteljev. Če bi poškodovali svojo lastno elektrarno, bi bilo tako, kot če bi vam prodajalec najprej prodal avto, potem pa prišel v garažo prerezat gume. Mislim, da tega ne bodo naredili. Vojne bo nekoč konec in takrat bo treba z nečim tudi zaslužiti, ne?

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v tokratni epizodi Ob osmih, ki je tudi podkast.

Leon Cizelj: Hlajenje reaktorjev v Zaporožju ne bo težava
Razmere v južnem delu Ukrajine se vse bolj zaostrujejo