V Sloveniji so dejanja, ki jih opravljajo denarne mule, običajno obravnavana kot kazniva dejanja pranja denarja ali kot sostorilstvo pri goljufiji. Foto: Pixabay
V Sloveniji so dejanja, ki jih opravljajo denarne mule, običajno obravnavana kot kazniva dejanja pranja denarja ali kot sostorilstvo pri goljufiji. Foto: Pixabay

Operacija evropskega programa odkrivanja denarnih mul (European Money Mule ActionEMMA9) je potekala devetič, poleg organov kazenskega pregona iz 26 držav so v njej sodelovali tudi Europol, Eurojust, Interpol in več zasebnih industrijskih partnerjev, vodila pa jo je Nizozemska. Tako kot prejšnja leta je operacija potekala po vsem svetu, tudi v Kolumbiji, Singapurju in Avstraliji, so sporočili iz Europola.

V okviru operacije so v 4659 kriminalističnih preiskavah identificirali 10.759 denarnih mul in 474 ljudi, ki mule novačijo. Aretiranih je bilo 1013 posameznikov, odkritih 10.736 goljufivih transakcij in preprečena škoda za 32 milijonov evrov. Med preiskavami pa so zaznali za 100 milijonov evrov škode.

V letošnji operaciji je sodelovalo okoli 2820 bank in finančnih institucij. Skupna prizadevanja so vključevala tudi storitve spletnega prenosa denarja, menjalnice kriptovalut, spletne ponudnike potovanj in večnacionalne korporacije računalniške tehnologije.

Kdo so denarne mule?

Denarne mule so posamezniki, ki jih kriminalci najamejo, da v zameno za provizijo zanje perejo nezakonito pridobljen denar. Denar, ki izvira iz kaznivih dejanj, denarna mula prejme na svoj račun, nato pa navadno dvigne gotovino ali pa denarna sredstva prenakaže na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini.

Takšna nakazila in prenakazila so nezakonita, prav tako je nezakonit dvig tovrstnih nakazil ter njihova uporaba v gospodarstvu. V Sloveniji so takšna dejanja običajno obravnavana kot kazniva dejanja pranja denarja ali kot sostorilstvo pri goljufiji.

Porast novačenja med ukrajinskimi begunci

Kot so navedli v Europolu, je operacija EMMA uspešno okrepila mednarodno sodelovanje in ozaveščanje v boju proti mreži denarnih mul. Preiskave so sicer pokazale nove trende pri pranju denarja. Tako je ena od držav članic EU-ja odkrila, da kriminalci mule novačijo zlasti med ukrajinskimi vojnimi begunci. V porastu je tudi izdajanje za bančne uslužbence, pri čemer so žrtve predvsem starejši ljudje. Izvzeti pa niso niti mladi, na katere kriminalci prežijo preko spletnih načinov plačevanje, kot so darilne kartice.

Operacija EMMA je del projekta, ki se izvaja v okviru Europolovega akcijskega načrta EMPACT Cybercrime Payment Fraud Operational Action Plan. Aktivnost je namenjena boju proti računalniški kriminaliteti in pranju denarja ter ozaveščanju javnosti na tem področju.