Delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik so leta 2009 prebili pregrado v rovu sv. Barbare in odkrili posmrtne ostanke več tisoč žrtev. Do zdaj so izkopali in forenzično pregledali okoli 800 okostij, v jašku pa še vedno ostajajo ostanki več kot 2.000 žrtev, predvidevajo. Pri večini žrtev so forenziki odkrili strelne poškodbe, v nekaterih primerih pa tudi tope poškodbe glave, zato domnevajo, da so bile žrtve pobite nad samim jaškom ali v njegovi bližini ter zmetane vanj ali pa so bile vržene v jašek še žive.

Rov so začeli raziskovati avgusta 2008 v okviru dejavnosti Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Želeli so preveriti, ali držijo govorice o povojnem grobišču. Po ukinitvi komisije je raziskovanje rova potekalo pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije pod vodstvom Mitja Ferenca in Jožeta Dežmana. 3. marca 2009 jim je uspelo doseči rov, potem ko so odstranili vse umetno postavljene pregrade in zidove.

Kdo so žrtve, zakopane v Barbarinem rovu, ni potrjeno. Med žrtvami naj bi bili večinoma pripadniki slovenskega domobranstva, pripeljani s Teharij, oziroma hrvaški domobranci in ustaši, zajeti v bližini ali pripeljani iz enega od zbirnih taborišč v Celju. Forenziki so za zdaj potrdili, da je večina žrtev povojnih pobojev moških, nekaj pa je tudi žensk.

Leta 493 je kralj ostrogotskega kraljestva Teodor Veliki premagal germanskega kralja Odoakra in ustanovil vzhodnogotsko državo z glavnim mestom Raveno.

Leta 1431 je bil za papeža izvoljen Gabriel Vondulmer, ki je ob izvolitvi prevzel ime Evgen IV.

Leta 1805 se je rodil prvi predsednik Švice Jonas Furrer.

Leta 1831 se je rodil ameriški izumitelj George Mortimer Pullmann, ki je leta 1864 izdelal prvi železniški spalnik.

Leta 1843 se je rodil skladatelj Angelik Hribar. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva.

Leta 1845 se je rodil nemški matematik in utemeljitelj teorije množic Georg Cantor.

Leta 1847 se je rodil ameriški fizik škotskega rodu Alexander Graham Bell, ki je leta 1876 patentiral prvi uporabni telefon.

Leta 1857 sta Francija in Združeno kraljestvo napovedala vojno Kitajski.

Leta 1875 je bila odigrana prva uradna hokejska tekma, in sicer v Montrealu v Kanadi.

Leta 1875 je bila v Parizu premierno prikazana opera Carmen skladatelja Georga Bizeta.

Leta 1878 je Bolgarija postala neodvisna država.

Leta 1895 se je rodil norveški ekonomist in nobelovec Ragnar Anton Kittil Frisch.

Leta 1901 se je v Celju rodila pianistka in skladateljica Mirca Sancin.

Leta 1902 se je rodil gledališki in filmski igralec Lojze Potokar. Med drugim je igral v filmih Na svoji zemlji in Balada o trobenti in oblaku.

Leta 1904 je nemški cesar Wilhelm II. postal prvi politik, ki je z Edisonovim cilindrom posnel svoj govor.

Leta 1905 se je ruski car Nikolaj II. strinjal, da se ustanovi voljena skupščina – duma.

Leta 1915 je bila ustanovljena Naca, predhodnica Nase.

Leta 1918 je Sovjetska zveza v Brest-Litovsku podpisala mirovno pogodbo z Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo. V 14 točkah se je odpovedala vsem pravicam do Poljske in delov Belorusije, Finske, Estonije, Kurlandije, Lovonije in Litve, če bi postale neodvisne.

Leta 1918 se je rodil ameriški biokemik in nobelovec Arthur Kornberg.

Leta 1923 je bila izdana prva številka ameriškega časopisa Time.

Leta 1924 je Kemal paša Ataturk v Turčiji odpravil kalifat. Šeststoletna oblast sultanov iz osmanske dinastije se je končala, Turčija pa je postala posvetna država.

Leta 1937 je ameriška pilotka Amelia Earhart izginila nad Tihim oceanom.

Leta 1938 so v Savdski Arabiji odkrili nafto.

Leta 1940 je bilo v švedski Luleai ubitih pet ljudi med napadom policistov na novinarsko hišo, ki je izdajala komunistični časopis Norrskensflamman.

Leta 1942 so japonska letala bombardirala zahodnoavstralski Broome. V napadu je umrlo več kot sto ljudi.

Leta 1943 je bila med 4. nemško ofenzivo na reki Neretvi znamenita bitka za ranjence. Prištevajo jo k eni najbolj človekoljubnih v drugi svetovni vojni.

Leta 1943 je v gneči pri zaklonišču pri podzemni železnici v Londonu umrlo 173 ljudi.

Leta 1944 je zavezniško letalstvo bombardiralo Rim.

Leta 1945 je več sto ljudi v Haagu umrlo med napadom angleškega letalstva, ki je pomotoma bombardiralo mesto.

Leta 1953 je v Karačiju strmoglavilo kanadsko letalo. Umrlo je 11 ljudi.

Leta 1955 se je priljubljeni ameriški glasbenik Elvis Presley prvič pojavil na televiziji.

Leta 1958 je štirinajstič po vrsti iraški premier postal Nuri As Said.

Leta 1960 je papež Janez XXIII. za kardinala prvič imenoval temnopoltega Afričana Laureana Rugambvo.

Leta 1961 je Hassan II. postal maroški kralj.

Leta 1962 se je rodila ameriška atletinja Jackie Joyner-Kersee, po mnenju strokovnjakov najbolj vsestranska atletnija vseh časov.

Leta 1966 se je angleško letalo boeing 707 zaletelo v goro Fudži, potem ko se je pilot odločil, da bo potnikom od blizu pokazal očaka. Vseh 124 ljudi na krovu letala je umrlo.

Leta 1969 je Nasa izstrelila Apollo 9 - tretjo vesoljsko odpravo s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in prvo s Komandno-servisnim modulom (CSM) ter Lunarnim modulom (LM).

Leta 1969 je na losangeleškem sodišču Sirhan Sirhan priznal, da je ubil predsedniškega kandidata Roberta F. Kennedyja.

Leta 1974 je turško letalo strmoglavilo v bližini Pariza. Umrlo je vseh 346 potnikov na krovu letala.

Leta 1977 se je rodil irski pevec Ronan Keating.

Leta 1980 je na prvih svobodnih volitvah, ki so jih izvedli v Zimbabveju, prepričljivo zmagal Robert Mugabe, ki je bil z Joshuo Nkomo sopredsednik Domoljubne fronte. Njuna združitev je pripeljala do nastanka enostrankarske države.

Leta 1980 se je v Limi začel prvi svetovni kongres Indijancev.

Leta 1982 se v ameriški zvezni državi Minnesota rodila ameriška igralka in manekenka Jessica Claire Biel.

Leta 1985 je Čile prizadel potres z magnitudo 8,3 po Richterjevi lestvici. Umrlo je 177 ljudi, skoraj milijon pa jih je ostalo brez domov.

Leta 1991 je amaterski videoposnetek pokazal, da je losangeleška policija brutalno pretepla temnopoltega Rodneyja Kinga.

Leta 1993 je umrl špansko-ameriški kitarist Carlos Montoya.

Leta 1995 se je v Somaliji končala mirovna misija OZN.

Leta 1997 so v novozelandskem Aucklandu postavili Sky Tower, najvišjo zgradbo na južni polobli.

Leta 1999 sta Bertrand Piccard in Brian Jones začela polet v balonu in uspešno obletela svet brez postanka.

Leta 1999 je umrl nemški kemik in nobelovec Gerhard Herzberg.

Leta 2001 je transporter ameriške vojske v zvezni državi Georgia zaradi slabega vremena strmoglavil. Umrlo je 21 ljudi.

Leta 2001 je pred BBC-jem v Londonu eksplodirala bomba, ki so jo tja podstavili teroristi iz Irske republikanske armade. Na srečo je bila poškodovana le ena oseba.

Leta 2002 so Švicarji na referendumu odločili, da bo njihova država postala članica OZN.

Leta 2005 je Steve Fossett postal prvi človek, ki je sam obletel svet v letalu, ne da bi se vmes ustavil in napolnil rezervoarje. Za 40.234 kilometrov je potreboval 67 ur in dve minuti.

Leta 2005 se je tovorna ladja M/V Karen Danielsen zaletela v danski most 800 metrov od mesta Funen. Promet čez most se je popolnoma ustavil in Dansko za nekaj časa ločil na dva dela.

Leta 2005 je umrl 77-letni Rinus Michels, najuspešnejši nizozemski nogometni trener. V sedemdesetih letih je vodil klub Ajax, bil pa je tudi selektor nizozemske reprezentance, s katero je bil leta 1988 evropski prvak.

Leta 2008 je v 87. letu starosti umrl italijanski tenorist Giuseppe di Stefano, znan je bil pod vzdevkom Zlati glas.

Leta 2012 je 70 uničujočih tornadov v ameriških zveznih državah Indiana, Kentucky in Ohio zahtevalo najmanj 43 življenj.

Leta 2012 je umrl Ralph McQuarrie, oblikovalec, ki je Georgea Lucasa s svojimi risbami navdušil za vesoljsko trilogijo Vojna zvezd.

Leta 2012 se je na Poljskem zgodila huda železniška nesreča. V čelnem trčenju dveh potniških vlakov je umrlo 15 ljudi, 60 je ranjenih.