Foto: Oglasno sporočilo
Foto: Oglasno sporočilo
Foto: Oglasno sporočilo

Poslovanje med podjetji redko poteka s takojšnjim plačilom izbranega blaga na blagajni, kot so tega vajeni ljudje pri nakupih v trgovini. Podjetja med seboj (B2B) poslujejo z različno dolgimi plačilnimi roki, a nekatera podjetja računov iz različnih razlogov ne poravnajo v dogovorjenem roku, nekatera pa sploh nikoli. Odprte terjatve se spremenijo v neplačane zapadle terjatve, ki jih nato delimo na tiste, ki so plačane z zamudo ter na slabe oziroma nikoli plačane terjatve.

Leta 2017 je podjetje za upravljanje terjatev EOS KSI naročilo raziskavo o plačilnih navadah in izkušnjah podjetij s plačili in upravljanjem terjatev. Raziskava je bila opravljena med 200 slovenskimi podjetji, ki so morala imeti več kot 4,1 mio EUR letnega prometa ter več kot 20 zaposlenih. Na vprašanja pa so odgovarjale osebe, tesno povezane z vodenjem oziroma financami podjetja. Sočasno so podobne raziskave z enakim vzorcem podjetij izvedli tudi v drugih evropskih državah, kjer je prisotna skupina EOS, zato lahko slovenske rezultate neposredno primerjamo z rezultati raziskav v tujini. Ker je odloženih plačil pri poslovanju s fizičnimi osebami manj, se bomo v pregledu rezultatov raziskave osredotočili le na segment B2B oziroma poslovanje med podjetji.

Podjetja na denar počakajo do roka in še malo čez

Raziskava je pokazala, da podjetja za 80 % računov odobrijo plačilni rok do 60 dni, povprečje pa znaša 40 dni. Kljub relativno dolgemu povprečnemu odobrenemu roku se četrtina izdanih računov spremeni v zapadle terjatve, skoraj 4 % računov pa kupci sploh nikoli ne plačajo. Če pogledamo primerjavo je v Nemčiji povprečni odobreni plačilni rok 28 dni, v Avstriji 34 dni, na Hrvaškem 39 dni in v Grčiji pa 52 dni.

Zanimivo je, da so podjetja na svoj denar pripravljena v povprečju čakati še dodatnih 31 dni po tistem, ko poteče dogovorjeni rok plačila. In čeprav so rezultati 10 let trajajoče raziskave v državah skupine EOS pokazali, da krajši plačilni roki izboljšajo odstotek pravočasno plačanih terjatev, kar 91 % podjetij v Sloveniji ne načrtuje prilagoditve plačilnih obdobij.

Vas neplačane zapadle terjatve ogrožajo? Niti ne …

V tujini je kar 17 % vprašanih podjetij odgovorilo, da se zaradi neplačanih zapadlih terjatev čutijo ogrožene, v Sloveniji pa podjetja tega strahu ne poznajo. Da bi jim zaradi neplačanih zapadlih terjatev grozil bankrot se boji le 1 % podjetij, medtem ko se celo na najbolje urejenem trgu, v Nemčiji, čuti ogroženih 2 % podjetij. Prvi razlog za neplačila je insolventnost, na drugem mestu pa se pokaže tudi eden temeljnih problemov, ki ustvarja začaran dolžniški krog – slabe terjatve s strani strank podjetij. Podjetja so sprejela logiko: »Ne moremo vam plačati, ker naši kupci še niso plačali nam,« in se v tem status quo udobja počutijo varna, pa čeprav je tovrstno obnašanje zelo škodljivo za trg in poslovanje. Med razlogi za neplačilo sta tudi izkoriščanje kredita dobaviteljev ter tehnične napake oziroma težave (npr.: uvedba novega IT sistema).

Je 370.000 EUR res drobiž, na katerega lahko pozabite?

Rezultati raziskave pravijo, da se lahko podjetjem, ki imajo velik delež neplačanih zapadlih terjatev in ki sodelujejo z zunanjimi partnerji za upravljanje terjatev, na ta način lahko povrne kar 9 % prihodkov. V primeru podjetij, vključenih v raziskavo, to pomeni skoraj 370 tisočakov na leto. Zanimivo je da le 16 % slovenskih podjetij pri upravljanju terjatev sodeluje z zunanjimi partnerji.

Z digitalizacijo, krajšimi plačilnimi roki in zunanjimi partnerji hitreje do svojega denarja

Vsakega podjetnika najbolj zanima, kaj lahko stori za manj neplačanih zapadlih terjatev pri svojih strankah. Rezultati raziskav iz tujine kažejo, da je recept sestavljajo digitalizacija, krajši plačilni roki ter sodelovanje s strokovno usposobljenimi zunanjimi partnerji za upravljanje terjatev.

Podjetja, kakršno je EOS KSI ima dolgoletne izkušnje z različnimi vrstami terjatev, poleg tega pa so del mednarodne skupine, prisotne v 190 državah sveta, zato lahko pomagajo tudi podjetjem, ki imajo neplačane zapadle terjatve v tujini.

Celotno raziskavo o plačilnih navadah poiščite na povezavi: http://strani.eos-solutions.com/placilne-navade-v-sloveniji/?utm_source=Finance&utm_medium=web

ali

CTA: Prenesite poročilo raziskave Plačilne navade v Sloveniji