Foto: Reuters
Foto: Reuters

Zeleni prehod je ena od prioritet te vlade, zato so s tega vidika podnebna pogajanja zelo pomembna, je navedel minister Uroš Brežan. Z odločitvijo, da se vzpostavi sklad za škodo v najranljivejših državah, se po ministrovih besedah vzpostavljata zelo pomembna povezava in zaupanje med razvitim in nerazvitim svetom, to bo zelo pomembno v procesu podnebnih pogajanj v prihodnjih letih.

"Ta odločitev nam lahko vliva optimizem, je zelo pomembna tudi na področju blažitve podnebnih sprememb, kjer bodo zelo pomembni pogajanja in dogovori predvsem z državami, ki so v tem trenutku največje onesnaževalke," je poudaril minister.

Sorodna novica V Egiptu potrjen dogovor glede financiranja podnebne škode. Številne kritike glede vprašanja emisij.

Na podnebni konferenci, na kateri je sam sodeloval od torka do petka, je minister Brežan izpostavil pet ključnih vsebinskih stvari. Ena izmed njih je ta, da ima sklepni dokument referenco na človekove pravice, na pravico do zdravega, čistega in trajnostnega okolja. V okviru ZN-a in generalne skupščine je bila potrjena tudi resolucija, pri kateri je sodelovala Slovenija, je dejal.

Prizadevali so si tudi za vključitev povezave med podnebnimi spremembami in vodo, kar je bilo vključeno tudi v krovni dokument.

Tretja pomembna točka, ki je pomembna z vidika Slovenije in okoljskega ministrstva, pa je povezava na biotsko raznovrstnost in pomembnost sonaravnih rešitev. Kot je poudaril minister, je tudi to našlo prostor v končni različici sklepnega dokumenta, in to večkrat.

Po njegovih besedah so v boju proti podnebnim spremembam pomembni tudi nedržavni akterji, omenil je lokalne skupnosti in regije, saj bomo lahko na tem področju uspešni s skupno pomočjo.

Uroš Brežan.  Foto: BoBo/Borut Živulović
Uroš Brežan. Foto: BoBo/Borut Živulović

Pomen energetske krize za pospešitev energetske tranzicije k obnovljivim virom

Glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek pa je povedala, da je prva in najpomembnejša zadeva dogovor v povezavi z izgubami in škodami, saj je bil prvič v zgodovini ustanovljen sklad za pomoč državam, ki so najbolj izpostavljene posledicam podnebnih sprememb.

"Ta bo mobiliziral nove in dodatne finančne vire, ki bodo dopolnjevali že obstoječe vire, sklade in procese ter iniciative znotraj in zunaj konvencije in pariškega sporazuma," je dejala in kot drugo ključno stvar je izpostavila dogovor o podlagah za implementacijo delovnega programa za blaženje podnebnih sprememb, katerega cilj je nujno povečanje ambicij in implementacije blaženja do leta 2030. "Žal pa ima dogovor omejitve, kot je prepoved določanja novih zavez, ki so jih države že sprejele na nacionalni ravni," je dodala.

Države so prepoznale tudi pomen energetske krize za pospešitev energetske tranzicije k obnovljivim virom v tem kritičnem desetletju, znova so potrdile zaveze za zmanjšanje rabe premoga in shrambe ogljika ter odpravo neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. To je bilo sicer prvič omenjeno že v krovnih dokumentih z lanske konference v Glasgowu. "Žal dlje od tega lanskega besedila ni šlo, čeprav je to podpiralo več kot 80 držav," je poudarila Kobilšek in poudarila, da so na področju podnebnega financiranja države poudarile, da bo za dosego cilja podnebne nevtralnosti do 2050 in prehod na nizko emisijsko gospodarstvo treba prilagoditi finančni sistem in bolj vključevati zasebni sektor. V tem okviru so pozvale k reformi delovanja mednarodnih razvojnih bank in drugih finančnih institucij, da se njihovo financiranje uskladi s cilji pariškega sporazuma.

Slovenija se je ob robu podnebnih pogovorov priključila tudi več političnim iniciativam, katerih namen je dodatno spodbuditi države in druge akterje k okrepitvi mednarodnega sodelovanja in izvajanja ambicioznih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Med temi so po navedbah Kobilšek mednarodno zavezništvo za odpornost na suše, iniciativa za zgodnje opozarjanje, v okviru katere želi Slovenija prispevati k odpornosti držav in njihovemu boljšemu prilagajanju podnebnim spremembam, ter iniciativo glede vloge sonaravnih rešitev za obravnavo podnebne krize.

Egiptovsko predsedstvo je že v pripravljalnih pogovorih napovedovalo, da bo to afriški COP, ki bo namenjen implementaciji že sprejetih zavez s poudarkom na prilagajanju podnebnim spremembam in uresničevanju mehanizma ključnih izgub in škode. Na drugi strani si je EU prizadeval za krepitev ambicij na področju blaženja in čim bolj ambiciozen dogovor v obliki krovnih sklepov, je podčrtala glavna slovenska pogajalka. Glede odzivov držav na končni izkupiček podnebnih pogajanj pa je izpostavila, da so na plenarni seji, ki se je začela ob treh ponoči in trajala do devete ure zjutraj, slišali zaskrbljene glasove držav, da tokratni pogajalski proces ni bil dovolj transparenten in vključujoč ter da predsedstvo konference "ni igralo povsem nepristransko".

Na drugi strani so zadovoljstvo izražale predvsem afriške in arabske države, saj so na konferenci v ospredje postavili prav mehanizem izgube in škod, ki je za te države izjemno pomemben.

Podnebni vrh neuspešen glede obravnave vzrokov podnebnih sprememb

Vzpostavitev mehanizma pomoči za države v razvoju je pomemben in velik napredek, je ključen izkupiček pogajanj letošnjega podnebnega vrha komentiral Andrej Gnezda iz ustanove Umanotera. Barbara Kvac iz društva Focus pa je opozorila na neuspeh z vidika naslavljanja glavnih vzrokov podnebnih sprememb.

Gnezda iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera je povedal, da je vzpostavitev sklada pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb zgodba, ki se vleče že veliko let, zato smo lahko ob tem veseli, da je bil končno dosežen dogovor, ki bi ga morali po njegovem mnenju doseči že prej. "A bolje zdaj kot nikoli," je dodal in pozdravil tudi ohranitev zaveze k omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija, a hkrati opozoril, da to, da se še vedno pogovarjamo o ciljih, namesto da bi jih začeli udejanjati v praksi, ni razlog za optimizem.

"Res ni več časa, smo v podnebni krizi, vse bolj intenzivno jo čutimo. Dejansko je treba začeti zmanjševati izpuste na terenu, kar pa se še ne dogaja. Res ne vem, kaj se mora še zgoditi, da bo močan politični konsenz, da je treba presekati s temi praksami," je bil kritičen.

Da omenjeni sklad po več kot treh desetletjih predstavlja prvi korak k obravnavi sistemske nepravičnosti za ljudi, ki so za podnebne spremembe najmanj odgovorni, a jih posledice najbolj ogrožajo, je pojasnila Kvac iz društva za sonaraven razvoj Focus in opozorila, da se bodo morale države v naslednjem letu dogovoriti še o pomembnih podrobnostih, s katerimi morajo "zagotoviti, da bodo pravila sklada spoštovala načelo pravičnosti, da bodo največji onesnaževalci sredstva res zagotovili ter da bodo ta nova, dodatna in zadostna".

Da politične volje glede zmanjšanje izpustov in opuščanja fosilnih virov, ki bi ga dejansko potrebovali, ni, po mnenju Gnezde kaže tudi sprejet dogovor o opuščanju zgolj premoga, ne pa tudi preostalih fosilnih goriv. "Znanost je tukaj jasna, vemo, kaj moramo narediti, čutimo posledice že tukaj v Evropi, kaj šele v državah, ki so zaradi geografskih ali drugih značilnosti toliko bolj izpostavljene tem udarom," je dodal.

Gnezda se je dotaknil tudi komentarjev generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa in drugih vidnih političnih akterjev, ki so izkazali razočaranje nad vsebino končnega dogovora podnebnega vrha. Glavno sporočilo teh je bilo, kot je poudaril Gnezda, da ne pomaga samo, da gasimo požar oz. financiramo že nastalo škodo, če je hkrati ne bomo preprečili prek zmanjševanja izpustov. "Če bomo še naprej povzročali vso to škodo in ne zmanjšali izpustov, potem lahko namenimo ne vem koliko sredstev, pa ne bo teh nikoli dovolj, saj bo še vedno prihajalo do vseh teh posledic in izgub,"je bil jasen.

Po njegovih besedah so okoljski aktivisti v okvirju podnebnih pogajanj opozarjali na dvoličnost pri opuščanju fosilnih goriv. "Na eni strani govorimo o opuščanju teh virov, na drugi strani pa vidimo, da se želi širiti infrastruktura za plin in da se iščejo alternative dobavne poti po izpadu energentov iz Rusije. Tukaj so tudi zelo velike skrbi, kakšna infrastruktura in viri se bodo za oskrbo Unije razvijali v Afriki," je še opozoril Gnezda.

S tem, da je bila podnebna konferenca neuspešna z vidika obravnave glavnih vzrokov podnebnih sprememb, pa se je strinjala tudi Kvac. Kot je poudarila, brez dogovora o pravičnem opuščanju fosilnih goriv – premoga, nafte in plina – nevarnost preseganja cilja 1,5 stopnje Celzije ostaja realna možnost.

"EU, ki je sicer imel pomembno vlogo pri prizadevanjih za ohranitev tega cilja, je napovedal posodobitev svojega prispevka pri zmanjševanju izpustov s 55 na 57 odstotkov, vendar je to še vedno premalo. V skladu z znanstvenimi opozorili, zgodovinsko odgovornostjo in zmožnostjo ukrepanja bi moral EU izpuste do leta 2030 zmanjšati za vsaj 65 odstotkov," je dejala.