Na kmetijskih zemljiščih je bilo leta 2020 odvzeto več fosforja iz zemlje kot vanjo vneseno. Foto: BoBo
Na kmetijskih zemljiščih je bilo leta 2020 odvzeto več fosforja iz zemlje kot vanjo vneseno. Foto: BoBo

Bilančni primanjkljaj fosforja je tako v letu 2020 znašal približno 0,9 kilograma na hektar, je ta teden objavil Statistični urad RS (Surs).

Leta 2020 je bilo v tla vnesenih 9144 ton fosforja ali 85 odstotkov povprečja zadnjih 20 let. S pridelki je bilo iz tal odvzetih 9573 ton fosforja ali 120 odstotkov povprečja zadnjih 20 let. Bruto bilanca fosforja je znašala 429 ton.

Bruto bilančni presežek/primanjkljaj fosforja

Po navedbah Sursa gre za razliko med vnosom in odvzemom fosforja, torej med količino fosforja, ki ga v kmetijstvu vnesemo v tla, in količino fosforja, ki ga s spravilom pridelkov odvzamemo iz tal. Kazalnike bilančnega presežka/primanjkljaja fosforja v tleh izražamo v kilogramih fosforja na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg/ha). Morebitni presežki fosforja pomenijo nevarnost negativnega vpliva kmetijstva na okolje in so podlaga za posredno ocenjevanje obremenjevanja voda s fosforjem (nevarnost evtrofikacije). Stalni (dolgoletni) presežki fosforja povečujejo zaloge tega elementa v tleh in pomenijo potencialno tveganje za onesnaženje voda. Dejansko tveganje moramo presojati ob upoštevanju številnih dejavnikov, ki jih bilanca fosforja ne upošteva (npr. založenost tal s fosforjem, lastnosti tal, meteorološki podatki, kmetijske prakse). Na drugi strani pa stalni bilančni primanjkljaj fosforja pomeni tveganje za zmanjšanje rodovitnosti tal, ki lahko vodi do težav, kot je npr. erozija.

Bilanca dušika

Tudi bilanca dušika je bila v letu 2020 negativna. Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljiščih v uporabi je znašal povprečno 32 kilogramov na hektar. Neto bilanca dušika, torej brez izpustov dušika v zrak, pa je znašala povprečno -0,2 kilograma dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. V letih 2018 in 2019 je bila neto bilanca okoli 11 kilogramov na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.

Leta 2020 je bil v tla vnesenih 74.482 ton dušika, kar je 97 odstotkov 20-letnega povprečja. Odvzem dušika iz tal s pridelki pa se je ustavil pri 58.948 tonah, kar je 120 odstotkov 20-letnega povprečja. Bruto bilančni presežek dušika je tako znašal 15.498 ton, izpust dušika v zrak pa 15.611 ton, kar je 96 odstotkov povprečja zadnjih 20 let. Neto bilanca je bila negativna, znašala je 113 ton.

Tudi morebitni presežki dušika pomenijo nevarnost negativnega vpliva kmetijstva na okolje in so podlaga za posredno ocenjevanje obremenjevanja voda, zraka in tal z dušikovimi snovmi.