Poplavljen Manziolijev trg v Izoli. Foto: PGD Izola

Posamična naravna nesreča je vedno kombinacija več dejavnikov in je zato ne moremo pripisati podnebnim spremembam. "Če pa pogledamo visoke vode v zadnjih 30, 40 letih in ugotovimo, da je bila frekvenca večja, takrat to pripišemo podnebnim spremembam," je ob robu posveta o podnebnih spremembah v državnem zboru dejala Lučka Kajfež Bogataj.

Dejansko meritve kažejo, da je dvig morske gladine za 10 centimetrov že prispeval k večji pogostosti poplav in nekoliko višji ravni poplavnih voda. Sam splet dogajanja v sredo na Obali pa so narekovali tudi veter, pritisk in drugi dejavniki, je pojasnila.

Na okoljskem posvetu v državnem zboru (DZ) je bilo med ključnimi področji prilagajanja na podnebne spremembe izpostavljeno prostorsko načrtovanje. "Ravno na obalnih območjih, na območjih plazov, rednih poplav, moramo popraviti prostorsko politiko," je poudarila klimatologinja Kajfež Bogatajeva.

Slovenska politika se ne zaveda resnosti podnebnih sprememb

Ne glejte nas mladih in ne iščite upanja v nas, ne pričakujte, da bomo mi pisali zakone. Naši klici so samo opomin, zakaj morate ukrepati. Reševanje problema pa je na vas, v sodelovanju s predstavniki znanosti, ki jih je treba opolnomočiti veliko bolj, kot so trenutno.

Aja Vrenjak, Mladi za podnebno pravičnost

Izraz podnebne spremembe od leta 1993

V DZ-ju se je izraz klimatske spremembe prvič uporabil oktobra 1993, od leta 1996 pa je v njem stalnica. Izraz podnebne spremembe pa je bil prvič uporabljen oktobra 1998, redno se pojavlja od leta 2002.

Na poplave na Obali se je odzval tudi predsednik DZ-ja Dejan Židan, ki je spomnil, da se tudi s takojšnjim ukrepanjem ne moremo več izogniti določenim posledicam podnebnih sprememb, ampak se je nanje treba prilagoditi. "Gladina voda se bo še dvigovala, kar bo vplivalo tudi na življenje v naših obmorskih krajih. Na konkretnih lokacijah se bomo morali konkretno prilagoditi," je dejal.

"Podnebje pa ni stalnica," je v uvodnem nagovoru na posvetu poudaril Židan. "Spreminja se in spreminja se najhitreje v naši zgodovini. Te spremembe so nedvoumne, splošne in enotne," je posvaril in kot nedvoumni vzrok spreminjanja podnebja izpostavil človeško dejavnost.

Židan pozval k razglasitvi okoljske krize

Podnebne spremembe so zakrivili bogati, najtežje, če sploh, pa se jim bodo prilagodili revni. Povzročajo jih sedanja in prejšnje generacije, njihove posledice pa bodo najbolj občutile prihodnje, je izpostavil Židan in zato boj proti podnebnim spremembam označil za "moralno vprašanje".

Dejan Židan je pozval k razglasitvi podnebne krize. Foto: BoBo

"Pričakujem, da bo do mene prišlo kar nekaj pobud, da na podlagi današnjega pogovora kot predsednik parlamenta pozovem vlado, da tudi Slovenija, podobno kot osem ali devet drugih držav, razglasi podnebno okoljsko krizo," je dodal Židan. "Ne zato, ker je to beseda, ampak ker omogoča, da se vsi resursi usmerijo v reševanje krize."

Zajc: Zaradi podnebnih sprememb že trpimo

Okoljski minister Simon Zajc je poudaril, da zaradi podnebnih sprememb že trpimo. Spomnil je na zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Na začetku so program za odpravo škode pripravljali enkrat ali dvakrat letno, vmes so bila kakšna leta, ko to sploh ni bilo potrebno. "V zadnjih letih pa take programe pripravljamo štirikrat do petkrat letno," je dejal.

V boju proti podnebnim spremembam si bomo morali zastaviti "številna težka vprašanja in odgovoriti nanje", je dejal minister. Kakšno hrano bomo jedli, koliko smo pripravljeni plačati za lokalno pridelano hrano, smo se pripravljeni odreči mesu, od kje bomo pridobivali energijo, smo pripravljeni zgraditi nov blok jedrske elektrarne ali graditi vetrne elektrarne, koliko je vsak od nas pripravljen spremeniti svoj življenjski slog, je le nekaj vprašanj, ki jih je navedel.

Gospodarstvo bo moralo preiti na krožne poslovne modele, je poudaril Zajc. Prehod bo vsaj začasno boleč, zato bomo morali zagotoviti, da bo družbeno pravičen tudi do prihodnjih generacij, je še menil.

Slovenija bi morala razglasiti podnebno krizo
"Tako smo že navajeni na vročino, da normalno stanje občutimo kot ohladitev"

Mladi si želijo stabilne prihodnosti

Uvodoma je udeležence posveta nagovorila tudi Aja Vrenjak iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ta je poudarila, da si mladi želijo stabilnega okolja, v katerem bi lahko uživali svojo mladost in brezskrben vsakdan.

"Ne glejte nas mladih in ne iščite upanja v nas, ne pričakujte, da bomo mi pisali zakone. Naši klici so samo opomin, zakaj morate ukrepati. Reševanje problema pa je na vas, v sodelovanju s predstavniki znanosti, ki jih je treba opolnomočiti veliko bolj, kot so trenutno," je poudarila.

S pravočasnim odzivom lahko pridobijo ne le gospodarstvo, ampak tudi družbeni napredek in naše življenjsko okolje, je prepričana Vrenjakova. "Če je reševanje finančne krize leta 2008 aktiviralo na tisoče uradnikov in milijarde evrov, zakaj tega ne počnemo tudi za podnebno krizo, ki predstavlja stokrat večjo grožnjo družbi in naravi?" je vprašala.

Današnji podnebni posvet v DZ-ju je prvi v seriji posvetov o strateških vprašanjih, ki jih bodo pripravili v hramu demokracije. Židan je že obljubil, da se bodo udeleženci čez leto dni ponovno srečali in preverili, kakšen napredek je bil dosežen glede na ugotovitve posveta.