Foto: EPA
Foto: EPA

Z odpadno vodo, proizvedeno v enem letu na svetovni ravni, bi lahko napolnili sedmino Viktorijinega jezera, za polnitev Ženevskega jezera pa bi zadostovala že četrtina te količine, je v raziskavi opozoril kanadski Inštitut za vodo, okolje in zdravje, ki deluje v sklopu Univerze Združenih narodov. Iz odpadne vode bi lahko po njihovih navedbah pridobili še precej energije, gnojil in čiste vode. "Energijska vrednost 380 milijard kubičnih metrov odpadne vode je ocenjena na 53,2 milijarde kubičnih metrov metana, kar je dovolj za zagotovitev elektrike za 158 milijonov gospodinjstev," so zapisali.

Letno na svetu nastane petkrat več odpadne vode, kot je steče v Niagarskih slapovih. Foto: EPA
Letno na svetu nastane petkrat več odpadne vode, kot je steče v Niagarskih slapovih. Foto: EPA

S popolno reciklažo bi lahko z odpadno vodo teoretično pokrili 14,4 odstotka svetovnih potreb po dušiku, 6,8 odstotka potreb po fosforju in 18,6 odstotka potreb po kaliju. "Gnojila v odpadni vodi bi lahko teoretično ustvarila 13,6 milijarde dolarjev prihodkov," so navedli na inštitutu. Poudarili so, da je družba na tem področju dosegla precejšnji napredek. Nekatere države tako iz odpadne vode reciklirajo do 90 odstotkov fosforja.

Največja proizvajalka odpadne vode je Azija, kjer je letno proizvedejo okoli 159 milijard kubičnih metrov oz. 42 odstotkov svetovne količine. Do leta 2030 se bo ta delež po trenutnih ocenah povečal na 44 odstotkov.