Ocene kažejo, da celotna populacija črne človeške ribice ne šteje več kot nekaj 100 oz. nekaj 1000 odraslih osebkov. Foto: Posnetek zaslona
Ocene kažejo, da celotna populacija črne človeške ribice ne šteje več kot nekaj 100 oz. nekaj 1000 odraslih osebkov. Foto: Posnetek zaslona

V Jelševniku, na kmetiji Zupančič ob izviru Jelševniščice pri Črnomlju, ki je poznan kot eno od treh do zdaj odkritih belokranjskih nahajališč črne človeške ribice, so predstavili novonastali infocenter. Pripravili so tudi strokovno srečanje, na katerem so opozorili, da je črna človeška ribica med najbolj ogroženimi vretenčarji na planetu.

Biolog novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave Andrej Hudoklin je opozoril, da na obe vrsti človeške ribice vpliva vsaka na "površju storjena človeška neumnost", predvsem okoliško intenzivno življenje, neurejena kanalizacija v bližnjih zaselkih in počitniških hišah, pretirano gnojenje okoliških njiv in kemijsko zatiranje škodljivcev ter bolezni. Vse skupaj se v podzemni vodi kaže s povečano vsebnostjo nitratov, ki tej območni živalski posebnosti najbolj škodujejo.

Odkrita šele pred slabimi 35 leti

Črni močeril ali črna človeška ribica je jamska dvoživka in podvrsta bele človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Pri preučevanju izvira Dobličice v Beli krajini so jo leta 1986 našli člani Inštituta za raziskovanje krasa. Po do zdaj znanih podatkih živi le v jamskih vodah ožje okolice Črnomlja - odkrili so jo na izviru Jelševniščice, Dobličice in v Kanižarskem potoku. Drugače od belega ima črni močeril predvsem temno obarvano kožo in dokaj normalno razvite oči.

Belokranjska črna človeška ribica je zato in zaradi majhne številnosti njenih primerkov med najbolj ogroženimi vretenčarji v svetovnem merilu, njena največja nevarnost pa je človek, je še opozoril Hudoklin.

V Beli krajini so že večkrat spomnili na to, da je črna človeška ribica – predvsem zaradi onesnaževanja tamkajšnjih podzemnih voda in nasičenosti njenega življenjskega okolja z nitrati in fosfati – močno ogrožena. Tega se zavedajo tudi na črnomaljski občini, je nedavno medijem povedal tamkajšnji župan Andrej Kavšek. Kot je dejal, bi k rešitvi te težave bistveno prispevala ureditev okoliške kanalizacije. To je sicer velik in zahteven projekt, pri čemer pa občina, ki ga sama ne bi zmogla, računa na državno denarno podporo, je še pristavil.

Črnomaljci so želeli s to težavo podrobneje seznaniti ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki je bil napovedan med gosti današnje predstavitve, a je svojo udeležbo v torek odpovedal.

Življenjski prostor črne človeške ribice ogrožen

Ministra okoljevarstveniki zaman čakali

Zaman so ga tako čakali tudi člani novonastale črnomaljske civilne iniciative Človeške ribice ne damo, bioplinarne nečemo, ki so napovedali protest in izročitev peticije s podpisi Črnomaljcev, ki jih moti smrad iz bioplinarne in s prašičje farme na bližnjih Lokvah. Predsednik okoljskega Društva Proteus in koordinator te pobude Niko Šuštarič je pojasnil, da so ministru želeli predstaviti trenutne okoljske probleme v Beli krajini, predvsem nujno zavarovanje habitata črne človeške ribice in težavo smradu iz bioplinarne ter prašičje farme na Lokvah pri Črnomlju.

Opozoriti so ga želeli tudi na "od države pozabljen primer" zastrupitve Krupe s PCB-jem, posledice česar so v okolju še prisotne, in na to, da se belokranjski "okoljski problemi rešujejo prepočasi oz. neuspešno".

Vabilo v Ljubljano

Ob odpovedi Vizjakovega obiska je Šuštarič sporočil, da je minister predstavnike omenjene iniciative povabil na osebni sprejem v Ljubljano. Tega se bodo "udeležili skupaj s predstavniki sveta za varovanje okolja pri SAZU-ju, ki podpira skupna prizadevanja za zavarovanje habitata človeške ribice v Beli krajini", je še zapisal Šuštarič.