Nekateri protesti so potekali ta petek, nekateri, tudi v Sloveniji, pa bodo prihodnji petek. Foto: EPA

"Tu sem zaradi prihodnosti naših otrok, saj svet uničujejo na številnih območjih" in "politiki krojijo našo prihodnost, zato zahtevamo, da nekaj ukrenejo", so sporočali protestniki v Berlinu. "Neustavljivi smo, drugačni svet hočemo," pa mladi na ulicah Londona.

Predvsem mladi, pa tudi drugi okoljevarstveni aktivisti po vsem svetu zahtevajo prenehanje uporabe fosilnih goriv, prehod na zeleno energijo in podnebno pravičnost za vse. Zdi se, kot da se je svet združil v eno pri izvajanju pritiskov na politike, ki do zdaj za zaščito okolja niso naredili veliko. Organizirani množični protesti potekajo v času zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, kjer skupino protestnikov vodi švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg.

Največji protesti v Avstraliji do zdaj

V Avstraliji so to največji protesti v zgodovini države. Foto: Reuters

Protestni val se je začel na pacifiških otokih Vanuatu, Solomonovi otoki in Kiribati. Nato pa so se na ulice odpravili tudi učenci, študenti in njihovi somišljeniki med odraslimi v več sto mestih po Avstraliji, ki so zahtevali ustavitev vseh novih energetskih projektov, ki bi izkoriščali premog ali plin in pridobivanje 100-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030. "Pravijo nam, naj ostanemo v šoli in dobivamo dobre ocene, a kaj je smisel tega, če uničujejo našo prihodnost?" je dejala 16-letna Freye Croft iz Sydneyja.

V New Delhiju so se učenci in aktivisti zbrali pred prostori ministrstva za stanovanjska in urbana vprašanja in zahtevali podnebno ukrepanje v državi, ki je tretja največja proizvajalka toplogrednih plinov na svetu. "Zahtevamo pravico do dihanja, do življenja in do upora," je dejal mladi aktivist Aman Sharma. Podobno je bilo drugje v Aziji; v Bangkoku se je denimo zbralo okoli 200 ljudi, razglasitev podnebne krize pa so zahtevali na dveh univerzah na Filipinih. Dogajanje se je nato širilo prek azijske celine, kjer se je na vrsti shodov zbralo po več sto ljudi.

Protesti tudi v Afriki

Podnebni shod v 150 državah

Nedaleč od ustavnega sodišča v Johannesburgu v Južni Afriki se je zbralo več sto ljudi, ki so s prepevanjem in vzklikanjem zahtevali odločen boj proti globalnemu segrevanju. Podobni protesti so potekali v Kampali v Ugandi in v Nairobiju v Keniji.

Shodi pa niso zaželeni v vseh državah, med 17. in 30. oktobrom so jih recimo prepovedale oblasti v Biškeku v Kirgizistanu.

Protestniki se zbirajo tudi po Evropi

Organizatorji v Združenem kraljestvu so napovedali 200 protestov po vsej državi. V Londonu naj bi se po ocenah organizatorjev zbralo 100.000 ljudi, na stotine ljudi se je zbralo tudi v drugih mestih, kot so Edinburg, Belfast, Brighton, Cambridge in Liverpool. Več tisoč udeležencev se je zbralo na ulicah 60 mest na Poljskem. Poljska sicer s premogom pokrije okoli 80 odstotkov svojih energetskih potreb, cilj pa je do leta 2040 ta delež znižati na okoli 30 odstotkov.

Mladi so se podali na ulice tudi v nemških mestih Freiburg, Frankfurt in Berlin, kjer se je pred Brandenburškimi vrati zbralo 80.000 okoljskih aktivistov. Skupno naj bi v Nemčiji več kot 530 protestov. Mestne oblasti v New Yorku so sporočile, da se 1,1 milijona šolarjev lahko udeleži protesta brez opravičila.

Stotisoči zahtevajo ukrepe za boj proti podnebni krizi

Nemška koalicija dosegla dogovor o velikem podnebnem paktu

Več kot 50 milijard evrov težak dogovor o podnebnih ukrepih pa je prav danes sprejela nemška vladna koalicija. Načrt obsega vrsto ukrepov, od zmanjševanja izpustov v energetiki in industriji do spodbud za vozila brez izpustov in javni promet. Pa tudi prepoved vgrajevanja grelnih naprav na kurilno olje z letom 2025 in subvencije za prebivalce, ki bi bili pripravljeni "preklopiti" na do okolja prijaznejše načine ogrevanja. Uradno naj bi dokument predstavili še danes na novinarski konferenci.

Nemčija se je zavezala k 55-odstotnemu zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida do leta 2030 glede na 1990, a bo vmesni cilj, postavljen za prihodnje leto, zgrešila. Največje evropsko gospodarstvo prispeva okoli dva odstotka vseh svetovnih izpustov.

Podnebna stavka v Sloveniji 27. septembra

V Sloveniji Mladi za podnebno pravičnost podnebne stavke po mestih od Maribora do Obale napovedujejo za 27. september, danes pa bodo, kot vsak petek, uprizorili protest z geslom Petki za prihodnost pred poslopjem parlamenta v Ljubljani.

V soboto bo v New Yorku potekal mladinski podnebni vrh, ki bo največje srečanje mladih voditeljev v Združenih narodih v zgodovini. Slovenijo bo predstavljal mladinski delegat pri ZN-u Patrik Bole. V ponedeljek pa generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres prireja podnebni akcijski vrh za krepitev ambicij in hitrejše podnebne ukrepe za doseganje ciljev pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030.

Fenomen 16-letne Grete Thunberg, ki je zatresel svet

Greta Thunberg: Neverjetno je, kar smo dosegli

V New Yorku je na čelu shoda mlada švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je v ZDA pred dnevi prispela z jadrnico na solarni pogon, saj se je odpovedala letenju. "Neverjetno, kar smo dosegli skupaj, to je zgodovinski dan," je prek spletne povezave sporočila mladim protestnikom v Stockholmu. Dodala je, da bodo "tako pritiskali na politike, da jim ne bo moglo spodleteti".

Thunbergova se bo v ponedeljek v New Yorku udeležila vrha, ki bo potekal ob robu generalne skupščine ZN-a o podnebnih ukrepih, kjer bo nagovorila svetovne voditelje.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pohvalila Thunbergovo za njen aktivizem. Med novinarsko konferenco o nemškem vladnem svežnju podnebnih ukrepov je dejala, da ima Thunbergova popolnoma prav, da kritizira politike, ker ignorirajo znanstvenike. Tudi Merklova se bo udeležila ponedeljkovega vrha ZN-a o podnebnih ukrepih.

Petki za prihodnost

Švedska najstnica je pritegnila pozornost javnosti s protesti pred švedskim parlamentom, ki so k odhodu na ulice ob petkih spodbudili mlade po vsem svetu. Njeno početje je navdihnilo in spodbudilo številne, zato so se po Evropi, ZDA in Avstraliji mladi začeli ob petkih zbirati na "petkih za prihodnost" oziroma na "šolski stavki za podnebje".

Thunbergova je sčasoma postala prepoznavni obraz protestov, čeprav sama ves čas ponavlja, naj voditelji ne poslušajo nje, ampak strokovnjake, ki imajo odgovore za ustavitev segrevanja Zemlje. Prejšnji teden se je udeležila podnebnega protesta pred Belo hišo v Washingtonu, ta teden pa je nastopila v ameriškem kongresu in od političnih voditeljev zahtevala odločno ukrepanje. "Žal mi je, a ne trudite se dovolj," je bilo njeno sporočilo kongresnikom.

Letos je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir, revija Time jo je maja uvrstila med najvplivnejše osebnosti sveta, junija pa je skupaj s tisoče drugih mladih podnebnih protestnikov prejela nagrado ambasadorka vesti, ki jo podeljuje organizacija Amnesty International.

Zaposleni v ZN-u: Veliko potovanj z letalom opravimo le zaradi dnevnic

Kako ustaviti segrevanje ozračja?

Podnebje na Zemlji se ves čas spreminja, kar je naraven pojav, a ozračje se segreva. Znanstveniki opozarjajo, da k temu največ prispevamo ljudje s svojim delovanjem – uporabo fosilnih goriv, s prometom, industrijskimi izpusti. V skladu s pariškim podnebnim dogovorom naj bi dvig temperature omejili občutno pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, oziroma če bi bilo mogoče, pod 1,5 stopinje Celzija, kar pa bo zelo težko doseči. Doslej so se svetovne temperature zvišale za eno stopinjo Celzija, pa se svet že spopada z vse bolj smrtonosnimi vročinskimi valovi, sušami, poplavami, tropskimi cikloni in naraščanjem morske gladine. Kljub vsem pozivom so lani svetovni izpusti toplogrednih plinov dosegli rekordne vrednosti.