"Ladja je dosegla obalo," je na sedežu ZN v New Yorku v soboto zvečer, oziroma danes okrog 03.30 po srednjeevropskem času, ob glasnem in dolgem aplavzu delegatov sporočila predsedujoča konferenci, ambasadorka ZN-a za oceane Rena Lee.

Po dveh tednih intenzivnih pogovorov, ki so se sklenili z 38-urnim maratonskim zasedanjem, so delegati dokončno oblikovali besedilo, ki ga zdaj ni več mogoče bistveno spremeniti. Lee je pogajalcem dejala, da "ne bo ponovnega odpiranja vsebinskih razprav".

Napovedala je, da bo sporazum uradno sprejet, ko ga bodo preverili pravniki in ko bo preveden v šest uradnih jezikov Združenih narodov.

Natančno besedilo sporazuma ni bilo takoj objavljeno, vendar so ga aktivisti po dolgih letih razprav že pozdravili kot prelomnega za zaščito biotske raznovrstnosti. Sporazum velja za ključen dokument za ohranitev 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceana do leta 2030, kot so se svetovne vlade dogovorile decembra v Montrealu.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je pohvalil delegate, po besedah tiskovne predstavnice ZN-a pa bo sporazum pomenil "zmago multilateralizma in globalnih prizadevanj za boj proti uničujočim trendom, s katerimi se sooča zdravje oceanov".

Pogajanja so za več let zastala zaradi nesoglasij glede financiranja in ribolovnih pravic.

Zadnji mednarodni sporazum o zaščiti oceanov je bil podpisan pred več kot 40 leti, leta 1982. Konvencija ZN-a o pomorskem mednarodnem pravu je vzpostavila območje odprtega morja, mednarodne vode, kjer lahko države ribarijo, prevažajo in raziskujejo. A le 1,2 odstotka tega območja je zaščitenega.

Morsko življenje zunaj zaščitenih območij so ogrožali podnebne spremembe, pretiran ribolov in pomorski promet.

Zadnja ocena pomorskih vrst po svetu ugotavlja, da jih skoraj 10 odstotkov tvega izumrtje, sporoča Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN).

Določene meje in poti

Nova zaščitena območja, vzpostavljena v novem sporazumu, pa bodo določila meje za količino ribolova, poti za pomorski promet in raziskovalne dejavnosti, kot je globokomorsko rudarjenje, v katerem izkopavajo rudnine z morskega dna 200 metrov ali več pod gladino.

Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da takšno rudarjenje ovira živali pri razmnoževanju, ustvarja zvočno onesnaževanje in je strupeno za morsko življenje.

Minna Epps, direktorica IUCN-ovega oddelka za oceane, je dejala, da je bilo glavno jabolko spora deljenje pomorskih genetskih virov. Gre za biološki material iz rastlin in živali v oceanih, ki je lahko koristen, recimo v farmaciji, industrijskih procesih ali za hrano.

Bogatejše države imajo sredstva za raziskovanje globljih predelov oceanov, revnejše države pa so želele zagotovila, da bodo kakršne koli koristi enakopravno deljene.

Države se bodo morale spet sestati in sporazum tudi uradno potrditi, potrebno pa bo še veliko dela, preden bo lahko sporazum uveljavljen. Potrebne bodo ratifikacije v posameznih državah in vzpostavitev posebnih mednarodnih organov.