Johnson še pred nekaj leti ni verjel, da podnebne spremembe povzroča človek. Foto: EPA
Johnson še pred nekaj leti ni verjel, da podnebne spremembe povzroča človek. Foto: EPA

Kot je še dejal, je čas, da človeštvo "odraste". "Čas je, da poslušamo opozorila znanstvenikov," je dejal in kot primer tega, da so se temačne napovedi znanstvenikov uresničile, navedel pandemijo covida-19.

Človeštvo je primerjal s 16-letnikom, ki je "ravno dovolj star, da zapade v težave". Po Johnsonovih besedah človeštvo verjame, da bo nekdo drug počistil za nami, češ da je tako vedno bilo. A odraščanje se bliža koncu, je dejal in dodal, da moramo skupaj odrasti, poroča Guardian.

Posvaril je pred tem, da bi ta "čudoviti planet naredili praktično neprimeren za življenje".

Zaradi onesnaženja zraka sedem milijonov prezgodnjih smrti letno

Medtem je WHO opozoril, da je onesnaženje zraka ena največjih okoljskih groženj za človeštvo in da zaradi njega vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov ljudi. Zato je organizacija sprejela strožje smernice glede kakovosti zraka.

Smernice vlade držav uporabljajo za referenco za pravno zavezujoče standarde. WHO je nove smernice glede kakovosti zraka zadnjič objavil leta 2005, imele pa so precejšen vpliv na okoljske politike po svetu.

V zadnjih 16 letih pa je prišlo še več prepričljivejših dokazov, da onesnaženje zraka vpliva na zdravje že pri nižji stopnji, kot se je verjelo prej, poroča DW.

Ključno je, da bodo z vrhom v Glasgowu ohranjali cilj, omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Kot je dejal Johnson, je zato treba, da skupaj do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost.

Poročilo ZN-a, objavljeno v petek, pa ugotavlja, da gre svet ravno v nasprotno smer. Trenutne zaveze glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov bi pomenile povišanje temperatur za 2,7 stopinje od predindustrijske dobe, leta 2030 pa naj bi bili svetovni izpusti celo za 16 odstotkov večji kot leta 2010, namesto da bi se do takrat zmanjšali za 45 odstotkov, kar je, kot opozarjajo znanstveniki, nujno, da se izognemo uničujočim podnebnim spremembam.

Johnson je sicer priznal, da je sam spremenil mišljenje glede podnebnih sprememb v zadnjih letih.

Še leta 2015 je Johnson namreč trdil, da "svetovne voditelje vodi primitivni strah, da trenutno toplo vreme nekako povzroča človeštvo", ta strah je bil po njegovih besedah "neutemeljen".

Johnsona, ki zdaj govori, da je zaradi tehnološkega razvoja do okolja prijaznejša energija cenejša in dostopnejša, okoljevarstveniki kritizirajo, ker ne želi prenehati črpati nafte v Severnem morju in opustiti načrtov za nov rudnik premoga na severozahodu Anglije.

Napoved Kitajske, da bo prenehala financirati gradnjo termoelektrarn na tujem, je dobrodošla, a Kitajska takšne projekte še naprej podpira doma. Foto: EPA
Napoved Kitajske, da bo prenehala financirati gradnjo termoelektrarn na tujem, je dobrodošla, a Kitajska takšne projekte še naprej podpira doma. Foto: EPA

Ši: Kitajska bo nehala financirati tuje termoelektrarne

Medtem je kitajski predsednik Ši Džinping v torek napovedal, da Kitajska ne bo več financirala gradnje novih energetskih projektov, ki uporabljajo premog, na tujem. Kitajska je namreč podpirala termoelektrarne v državah v razvoju, kot sta Indonezija in Bangladeš.

Stanje oceanov se slabša

Služba za nadzor morskega okolja Copernicus, ki jo financira Evropska komisija, je v sredo izdala poročilo, ki ugotavlja, da se stanje svetovnih oceanov slabša. Poročilo poudarja hitrost sprememb v oceanih zaradi človeškega posredovanja, poroča DW.

Zaradi segrevanja svetovnih oceanov in tajanja ledu se letno gladina Sredozemskega morja dvigne za 2,5 milimetra, svetovno gledano, pa je ta dvig 3,1-milimetrski letno.

Območje Arktike je med letoma 1979 in 2020 izgubilo površino ledu, veliko kot šest Nemčij. Izguba ledu v Arktičnem morju bi lahko prispevala k regionalnemu segrevanju, eroziji obal na Arktiki in spremembam v svetovnih vremenskih vzorcih.

Napoved Ši Džinpinga pomeni, da ne bo šlo v pogon 47 termoelektrarn, ki jih Kitajska gradi v 20 državah v razvoju. Kitajska je od leta 2013 do leta 2019 financirala 13 odstotkov vseh termoelektrarn zunaj svojih meja. Po drugi strani pa je Kitajska lani doma zagnala več termoelektrarn, kot jih zdaj zapira po svetu.

Po poročanju nemškega portala Deutsche Welle ima Kitajska daleč največ elektrarn na premog na svetu, in sicer 946. Sledijo ZDA z 286 takšnimi elektrarnami in Indija z 253.

Napoved Šija, ki je v torek ponovil, da bo Kitajska ogljično nevtralna do leta 2060, bi lahko pomenila spodbudo za podnebni vrh v Glasgowu.

Kitajska je ustavitev financiranja tovrstnih projektov na tujem napovedala, potem ko sta letos to storili že Japonska in Južna Koreja.

Ameriški predsednik Joe Biden je pred kitajskim kolegom napovedal povečanje pomoči revnim državam na 11,4 milijarde dolarjev do leta 2024, kar je del cilja mednarodne skupnosti, da revnim državam zagotovi 100 milijard dolarjev na leto pomoči za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je obe napovedi označil za dobro novico, vendar pripomnil, da je pot do uspešne podnebne konference ZN-a v Glasgowu še dolga.