Podnebna konferenca poteka v Združenih arabskih emiratih, ki so med največjimi proizvajalci nafte na svetu. Foto: Reuters
Podnebna konferenca poteka v Združenih arabskih emiratih, ki so med največjimi proizvajalci nafte na svetu. Foto: Reuters

Osnutek na področju fosilnih goriv tako države poziva zgolj k zmanjšanju proizvodnje in porabe fosilnih goriv.

Besedilo države natančneje poziva k zmanjšanju fosilnih goriv na enostaven, pravičen in urejen način, da bi dosegli neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta, pred letom ali okoli leta 2050 v skladu z izsledki znanosti.

S tem je predsedstvo konference stopilo korak nazaj pri sprejemu ambicioznejše odločitve glede usode fosilnih goriv.

Zadnja različica, ki so jo državam posredovali v petek, je namreč kot eno od možnosti omenjala odpravo fosilnih goriv, za kar so si prizadevale predvsem zaradi posledic podnebnih sprememb močno ogrožene otoške države in članice EU-ja.

Rešitvi, ki bi v katerem koli pogledu ciljala na fosilna goriva, so v zadnjih dneh najbolj nasprotovali Savdska Arabija, Irak in preostale države skupine izvoznic nafte Opec.

Dokument vključuje tudi cilj potrojitve svetovnih zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2030 in poziva k pospešitvi uvajanja brezemisijskih in nizkoemisijskih tehnologij.

Med temi so poleg obnovljivih virov energije tudi jedrska energija, proizvodnja vodika in tehnologije zajemanja ter shranjevanja ogljika, s čimer bi povečali prizadevanja za nadomestitev fosilnih goriv v energetskih sistemih, ki ne uporabljajo tehnologij zajema ogljika.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Mesto v osnutku pa sta našla tudi poziva k postopni odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva in k pospešitvi ter znatnemu zmanjšanju emisij, ki niso emisije ogljikovega dioksida, vključno z emisijami metana na svetovni ravni do leta 2030.

Države EU-ja naj bi v besedilu glede blaženja podnebnih sprememb zmotilo tudi to, da se državam še vedno dopušča možnost izbire. To v praksi pomeni, da se lahko države za upoštevanje pozivov, kot je denimo potrojitev obnovljivih virov energije, odločijo ali pa tudi ne. V okviru pogajanj, ki bodo sledila v večernih urah in v torek zjutraj, si bodo tako pogajalci držav EU-ja prizadevali za zavezujočo dikcijo tega dela besedila.

Glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov pa gredo poudarki v smer, da je treba vključiti zmanjševanje emisij vseh toplogrednih plinov, ne pa zgolj izpustov metana, ki jih vsebuje zadnji osnutek.

"Predsedstvo COP28 je že od začetka jasno izražalo ambicije. To besedilo odraža te ambicije in je velik korak naprej. Zdaj je vse v rokah držav, ki jim zaupamo, da bodo naredile najboljše za človeštvo in planet," se je na vsebino prvega osnutka odzval tiskovni predstavnik COP28.

Okoljevarstveniki medtem osnutek vidijo kot velik korak nazaj.

Čeprav osnutek sklepov, ki naj bi jih sprejeli v torek, poudarja zavezanost ciljem pariškega sporazuma, pa je besedilo v nadaljevanju preveč ohlapno in premalo zavezujoče, da bi te cilje v resnici lahko ohranili, po poročanju Špele Novak z Radia Slovenija, ki spremlja konferenco v Dubaju, opozarjajo nevladne organizacije.

"To besedilo je katastrofalno, saj je v nasprotju z duhom pariškega sporazuma in v nasprotju s tem, kar so zagovarjale številne države in organizacije civilne družbe, ne omenja odprave fosilnih goriv, ne omenja časovnih rokov, je zelo ohlapno in ni to, kar smo pričakovali od konference," je dejal Diego Caseas iz nevladne organizacije Avaaz.

Razočaranost zagovornikov ambicioznejših ukrepov

Na področju blaženja podnebnih sprememb so tisti, ki zagovarjajo ambicioznejše ukrepe – EU, male otoške države, nevladne organizacije –, razočarani, ker osnutek ne omenja zaveze opuščanja fosilnih goriv, pač pa govori le o zmanjševanju rabe in proizvodnje fosilnih goriv na pravičen in urejen način, da bi dosegli ogljično nevtralnost do leta 2050, v skladu z izsledki znanosti.

In še o tem osnutek govori kot o enem izmed ukrepov, ki jih države lahko sprejmejo, ne pa da jih morajo sprejeti. Dikcijo, da države "lahko" sprejmejo te ukrepe, tudi slovenski pogajalci razumejo kot nekakšen jedilnik, s katerega si potem države po svoji volji izberejo kateri koli ukrep (ali pa nobenega), kar je za Evropsko unijo nesprejemljivo, saj vztraja pri jasnih zavezah.

Sporni sta tudi določbi glede omejevanja dovoljenj za nove elektrarne na premog, saj je že med sklepi v Glasgowu pred dvema letoma poziv k odpravi rabe premoga, kjer niso uporabljene tehnologije zajemanja in skladiščenja ogljika, in tam niso predvideli ničesar v povezavi z odpiranjem novih termoelektrarn, zato je ta osnutek tu korak nazaj.

Tretji sporni del glede blaženja podnebnih sprememb pa je pri pozivih k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, kjer se kot neučinkovite navajajo subvencije, ki spodbujajo presežno potrošnjo in ne rešujejo težav energetske revščine ali pravičnega prehoda – ker kako opredeliti subvencije, ki spodbujajo presežno potrošnjo?

Iz Dubaja Špela Novak, Radio Slovenija

COP28: Pogajalci si prizadevajo zbližati stališča glede končnega dokumenta

Minister Kumer: Vsebina osnutka nesprejemljiva

Vsebina osnutka sklepnega dokumenta o svetovnem pregledu stanja, ki jo je pripravilo predsedstvo podnebne konference, je za Slovenijo in EU nesprejemljiva, je na prizorišču COP28 ocenil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Kot je minister poudaril, besedilo pomeni veliko razočaranje predvsem v tistih delih, kjer si je EU želel več ambicioznosti. Gre za del osnutka, ki obravnava blaženje podnebnih sprememb, kamor med drugim spadajo tudi zaveze glede fosilnih goriv.

Vsebina je po njegovih besedah prešibka predvsem pri treh točkah: pri popolni opustitvi fosilnih goriv, gradnji novih elektrarn na premog oziroma zmanjševanju rabe premoga ter pri pozivu k ukrepanju že v tem desetletju.

Slovenski paviljon na COP28. Foto: Corporate Leaders Groups/X
Slovenski paviljon na COP28. Foto: Corporate Leaders Groups/X

"Tukaj bomo skupaj napeli dodatne sile od danes zvečer do jutri zjutraj," je napovedal minister in spomnil, da gre za tri jasne zaveze, ki so jih kot pomembne poudarjale države članice EU-ja in tudi Slovenija.

Določene rešitve iz osnutka ministri EU-ja tudi pozdravljajo. Med njimi je Kumer poudaril predvsem določitev jasnih ciljev glede potrojitve obnovljivih virov energije in podvojitve energetske učinkovitosti do leta 2030, ohranitev zaveze cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in neposredne povezave s pariškim sporazumom.

Ministri EU-ja so po Kumrovih besedah optimistični tudi glede vsebine na področju financiranja in prilagajanja podnebnim spremembam. Opozarja pa, da gre za obsežen dokument na več kot 20 straneh, ki ga morajo še obsežno analizirati, pri čemer bodo pozorni "na navzkrižne dikcije".

Na vprašanje, koliko časa se bodo še pogajali, pa je minister odgovoril, da "dokler ne dosežemo tistega, kar si želimo".

Glavno vprašanje zdaj ostaja, kako o potrebnih korakih, predvsem na področju opuščanja fosilnih goriv, prepričati države, kot so Savdska Arabija, Indija in Irak. Kumer rešitev vidi v tem, da bi v zadnjih trenutkih pogajanj našli rešitev, ki bi zadovoljila tudi njih.

Mogoče smo imeli do nedelje premalo posluha za to, kaj njim pomeni prodaja naftnih derivatov in da so na tem področju mogoče kompenzacije, je dejal.

Glede morebitnih kompenzacij, ki jih lahko v pogajanjih ponudijo izvoznicam nafte, Kumer pravi, da so te omejene, saj gre za velika finančna sredstva. "Če bomo slabi pri blaženju, potem bomo morali sredstva vlagati v prilagajanje, mi pa si želimo več sredstev vložiti v blaženje, ker bomo s tem prihranili sredstva za prilagajanje. To je ta preskok, ki ga bo treba doseči na COP28," poudarja.

Sorodna novica Izvoznice nafte proti prenehanju uporabe fosilnih goriv. Kumer: EU je vedno bolj enoten.

"Vedeli smo, da pogajanja ne bodo preprosta"

Čeprav mu drugi ministrski kolegi zatrjujejo, da trenutno glede ključnega dosežka na področju odprave fosilnih goriv ne kaže najbolje, pa sam ostaja optimističen. "Vedeli smo, da pogajanja ne bodo preprosta. Kljub temu si želimo v končnem dokumentu videti ključni dosežek pri opuščanju fosilnih goriv in v zvezi s tem tudi odpravo subvencij zanje," je navedel minister, ki še vedno ohranja upanje v to, da bodo v torek dočakali zaključek konference. Dosedanje podnebne konference so se namreč vedno končale v podaljških.

"Če v torek ne bo dovolj pripravljenosti za dosego ambicioznega zaključka, potem tudi ne verjamem, da bi bila dan, dva pozneje ta pripravljenost večja, razen če gremo na merjenje moči, kdo prej popusti. Ampak mislim, da to ne bo rodilo boljšega zaključka," je še dodal.

Glede prisotnosti več kot 2000 naftnih lobistov na prizorišču konference, ki so jih s seboj pripeljale tudi delegacije evropskih držav, kot so Italija, Belgija in Francija, pa slovenski minister poudarja, da do njega ti posamezniki niso pristopili. So pa ministri EU-ja bili danes deležni poziva, da morajo biti pri teh odzivih konsistentni in skupna stališča EU-ja zagovarjati tudi individualno. Kumer upa, da se bodo na koncu tega dogovora tudi vsi držali.

Kot je še poudaril, prisotnost naftnih lobistov na tovrstnih pogajanjih sicer zanj ni nepričakovana. "Veseli me, da so tudi naftni lobisti v skrbeh. To nas navdaja z nekim optimizmom, tako da upam, da bo rezultat dober," je še sklenil.

COP28: Osnutek sporazuma ne omenja opuščanja fosilnih goriv