"Ne zdi se mi normalno, da v Sloveniji ob obisku stranišča porabimo od tri do pet litrov čiste pitne vode, ki je velik del sveta nima. Dejstvo je, da se bomo morali tisti, ki zdaj živimo v blaginji, verjetno odreči delu našega blagostanja," je v pogovoru za MMC dejal naravovarstvenik Leon Kebe, ki pravi, da so se populacije živali, ki jih spremlja, v zadnjega pol stoletja v povprečju zmanjšale za 68 odstotkov. Več v intervjuju na koncu prispevka.
Onesnaženost zraka najbolj ogroža zdravje
Evropska unija
Zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre več kot 400.000 ljudi.
Obremenitev s hrupom prispeva k 12.000 prezgodnjim smrtim.
Slaba kakovost okolja prispeva k 13 odstotkom smrtim v EU-ju, sporoča Evropska agencija za okolje, ki je pred kratkim izdala obsežno oceno zdravja in okolja v Uniji. Ugotavljajo, da zdravje najbolj ogroža onesnaženost zraka, zaradi katere vsako leto prezgodaj umre več kot 400.000 ljudi.
Na drugem mestu je obremenitev s hrupom, ki prispeva k 12.000 prezgodnjim smrtim, sledijo učinki podnebnih sprememb, predvsem vročinskih valov. Med Vzhodno in Zahodno Evropo so razlike: največji delež smrti zaradi onesnaženosti je v Bosni in Hercegovini (27 odstotkov), najnižji pa na Islandiji in Norveškem (devet odstotkov). "Vsi moramo doumeti, da s skrbjo za naš planet ne bomo le rešili ekosistemov, pač pa tudi življenja, zlasti najranljivejših skupin prebivalstva," je izsledke komentiral evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.
"Naš način življenja, potrošnje in proizvodnje škoduje podnebju in negativno vpliva na naše zdravje," je dejala evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakides in dodala, da nas je na to opomnila epidemija covida-19. Novi koronavirus je domnevno prešel z živali na ljudi, kar je posledica pritiska, ki ga vse večja potrošnja povzroča na naše naravne sisteme, še opozarja poročilo agencije.
Zadnjih 50 let izginili dve tretjini živali
Populacije prostoživečih živali na svetu so se v obdobju 1970–2016 zmanjšale za več kot dve tretjini, vse sladkovodne populacije živali pa za 83 odstotkov, v poročilu o stanju planeta 2020 ugotavlja Svetovni sklad za naravo (WWF). Med drugim sta za to kriva krčenje gozdov in netrajnostno kmetijstvo. "Onesnaževanje katastrofalno vpliva na populacijo živali, pa tudi na zdravje ljudi in vse vidike naših življenj," opozarja generalni direktor Marco Lambertini. V poročilu, ki ga sklad pripravi vsaki dve leti, navajajo tudi, da nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi prispeva k izbruhu virusov, kot je covid-19.
Med epidemijo nič bolje
S poplavami in požari se bomo verjetno srečevali vsakodnevno. To bo po mojem mnenju privedlo do konfliktov, saj bo na voljo manj živil in manj vode.
Med spomladanskim izbruhom novega koronavirusa je bil zrak ponekod po svetu čist kot že desetletja ne. A emisije toplogrednih plinov so se zmanjšale le začasno, kar na podnebne spremembe ne vpliva. "Koncentracija toplogrednih plinov – ki je trenutno največja v treh milijonih let – se še vedno povečuje," je za Reuters dejal generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas in opozoril, da so trenutne vrednosti ogljikovega dioksida rekordne.
Emisije so bile aprila 2020 za 17 odstotkov manjše kot leto poprej, a so se hitro povišale, pravi poročilo United Science. Junija so bile le še pet odstotkov manjše kot leta 2019, raziskovalci pa pričakujejo, da bo celoletna raven emisij nižja za 4–7 odstotkov.
"Prostora zmanjkuje!" Intervju z Leonom Kebetom z WWF Adria
Številke so skrb vzbujajoče. Populacije, ki jih spremljam, so se v povprečju zmanjšale za 68 odstotkov. To so sloni, nosorogi, orangutani, kiti, večinoma vsi veliki sesalci, gorile, pande … Uničujemo njihov življenjski prostor in njihove možnosti za preživetje. Prostora ni, krčimo ga z intenzivnim kmetijstvom, s pašo in izkopavanjem peska. Vsak bi rad zaslužil v najkrajšem času. O povezavah med vrstami že tako ali tako vemo malo, s tem pa žagamo vejo, na kateri sedimo.
Posebej so ogroženi sladkovodni ekosistemi. Zakaj?
Mokrišča izginjajo, izsušujejo jih za pozidavo in kmetijsko rabo. To je velika škoda, saj gre za naravne čistilne naprave. Vse, kar voda tja prinese, rastline v mokrišču vežejo nase in prečistijo. Reke ogrožajo predvsem pregrade, ki ovirajo pot sedimentom, denimo mulju, kamenju, produ in ribam. Vse sladkovodne populacije na svetu so se v zadnjih 50 letih zmanjšale za 83 odstotkov. To se dogaja pred nami, a tega ne vidimo. Ko hodimo ob naših vodah, se nam zdijo lepe, a v resnici populacije v njih izginjajo.
Kako okolju škoduje sodoben način pridelave hrane?
Intenzivno kmetijstvo uporablja veliko pripravkov, ki ubijajo živa bitja. Problematični sta tudi prodaja in distribucija hrane. Če denimo jabolko ni pravilne oblike, ga trgovske verige ne želijo, zato kar tretjino vse pridelane hrane zavržemo. Težava je tudi plastična embalaža za enkratno uporabo. Če kupite rogljiček v taki embalaži, ki jo odvržete, ste jo uporabljali le za 20 sekund. To bi morali urediti sistemsko in pri tem razmišljati o dolgoročnem vplivu na nas, ne pa o našem udobju. Treba bo spremeniti pravila igre. Svetovni voditelji bi morali, denimo, subvencionirati le trajnostne projekte, spodbujati ekološko pridelavo hrane in lokalno podjetništvo, ki temelji na trajnostni izrabi naravnih virov.
Kakšen bi bil po vaši oceni svet čez 50 let, če ne bi storili ničesar?
S poplavami in požari se bomo verjetno srečevali vsakodnevno. Zaradi podnebnih sprememb bomo težko pridelovali hrano. To bo po mojem mnenju privedlo do konfliktov, saj bo na voljo manj živil in manj vode. Življenje bo postalo mnogo težje, veliko bo migracij. Ne zdi se mi normalno, da v Sloveniji ob obisku stranišča porabimo od tri do pet litrov čiste pitne vode, ki je velik del sveta nima. Dejstvo je, da se bomo morali tisti, ki zdaj živimo v blaginji, verjetno odreči delu našega blagostanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje