Srečko Šestan. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona
Srečko Šestan. Foto: TV Slovenija, posnetek zaslona

Še nekaj časa bomo morali biti pozorni, je o požaru na Krasu za večerne Odmeve povedal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Nadejal se je blagodejnega učinka dežja, a tega je danes (torek) bolj za vzorec, zato bo dela še precej. "Mi moramo stvari varno pripeljati do konca," je poudaril. Sestal se bo z gasilci na terenu ter policijo, ki je zagotovila zelo uporaben helikopter s termo kamero, in načrtoval delo za naprej. Šestan upa, da bodo intervencijo končali do konca tedna, pri čemer spet računa na vremensko napoved: v soboto naj bi deževalo.

Povedal je, da so pripravili gradivo za obravnavo na vladi, prvi povzetek informacij o požaru. Po njegovi oceni bo vlada v sredo sprejela sklep, da se pripravi strokovna ocena, kako povečati zmogljivosti, "od cistern pa do letal". Šestan računa, da bodo strokovni predlogi na mizi do septembra. O njih bo sicer odločala vlada. Poveljnik civilne zaščite pričakuje kratko-, srednje- in dolgoročne ukrepe. Zanje je treba zagotoviti denar in se odločiti za izvedbo, je poudaril. Ko posluša predsednika vlade, je Šestan prepričan, da bomo ukrepe izvedli v doglednem času. Ukrepov je veliko, od kratkoročnih organizacijskih do dolgoročnih in tudi dražjih, zato bo treba dobro razmisliti, je poudaril.

Še enkrat je pozval javnost, naj ne hodi na požarišče. Še najbolj se boji, da se bodo pojavili lovci na ostaline iz prve svetovne vojne. Poudaril je, da je požarišče "res nevarno" in izrazil olajšanje, da zaradi eksplozij – slišali so jih več kot 50 – ni bil poškodovan nihče. Iz drugih razlogov je sicer bilo doslej lažje poškodovanih 20 gasilcev, je dodal.

Kako je bilo čez dan

Na Krasu so dočakali le manjšo količino padavin, ki pa ni pogasila požarišča. "Šibek dež nas je nekoliko razočaral, pričakovali smo močnejše padavine, a jih je bilo le za vzorec. Skrbi nas veter, ki se krepi, požarišče sicer ostaja stabilno, mirno. A zaradi vetra vsako prijavo dima ali ognja obravnavamo resno," je za Televizijo Slovenija dejal Miha Vencelj, dnevni operativni vodja.

Čeprav je fronta vsaj nekoliko ohladila ozračje, so se še vedno pojavljajo nova, sicer manjša in obvladljiva žarišča. Ogled požarišča je opravil tudi policijski helikopter s termovizijsko kamero. "Po pregledu terena s termo kamero ugotavljamo, da se stanje izboljšuje. Precej manj je žarišč, če pa se že pojavljajo, so znotraj požganega," je povedal vodja zračnih sil pri Gasilski enoti Nova Gorica Andrej Rogelja. "Mislim, da se situacija precej umirja," je popoldne dodal za TV Slovenija.

Dež na Krasu ni prinesel odrešitve
Sorodna novica Zagata pri izplačilu nadomestil prostovoljnim gasilcem

Žarišča so se danes pojavljala jugozahodno od Kostanjevice na Krasu. Povedal je še, da veter, ki je začel ponovno pihati, v zrak dviguje pepel in velikokrat se zdi, da gre za dim in ponovno žarišče. Na požarišču so se pojavljajo prave trombe, ki s seboj nosijo pepel, je še povedal. "To smo videli tudi iz helikopterja, tukaj iz Kostanjevice pa so bile take trombe vidne že večkrat," je še dejal Rogelja. Požarišča se po njegovih pojasnilih pojavljajo predvsem v panjih dreves, občasno pa zagori tudi kakšno drevo.

Predsednik krajevne skupnosti Kostanjevica na Krasu Zdravko Trbižan je ob tem za Radio Slovenija opozoril: "Pogorišče je veliko, na dosti krajih je nedostopno in je težko priti do teh majhnih požarčkov. Te stvari bo pogasil le dež."

Sorodna novica Na pobočju Matajurja strela ponoči zanetila požar, ta je pod nadzorom

Na terenu in v štabu je bilo čez dan 143 gasilcev s 44 vozili, in sicer iz štirih gasilskih regij: ljubljanske, gorenjske, dolenjske in severnoprimorske. Na terenu so bile tudi enote vojske, ki so skrbele za zdravstveno podporo, na razpolago so bile tudi vojaške cisterne za vodo. Eden od helikopterjev se je preselil na drugo požarišče, saj je ponoči zaradi udara strele zagorelo na pobočju Matajurja v občini Kobarid, drugi helikopter je v stanju pripravljenosti na Brniku, je za MMC povedal Čurlič.

Vodja intervencije Simon Vendramin pa je pojasnil, da so odpustili javno službo nujne medicinske pomoči. Trenutno jo izvaja vojska z dvema reševalnima voziloma.

"Območje še vedno ostaja nevarno, tudi danes je bilo slišati kar nekaj detonacij. Enote za neeksplodirana ubojna sredstva jih redno odstranjujejo. Na pogorišču se zaradi vetra lomijo pogorela drevesa," je dejal Vencelj in dodal, da je obiskovanje požarišča še vedno strogo prepovedano.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Strokovnjaki odstranjujejo ubojna sredstva, lovci skrbijo za gozdne živali

Kot so sporočili iz štaba civilne zaščite za severno Primorsko, je na delu še vedno tudi ekipa strokovnjakov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki ta nenehno odstranjuje ob požarišču oziroma na njegovem robu. Od začetka požara so varno odstranili že več kot 230 kosov ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne v skupni teži 1,3 tone.

Lovci iz LD Trstelj Kostanjevica na Krasu in LD Fajti hrib Renče so tudi med požarom z vodo redno oskrbovali napajališča za živali, tako kot to počno vedno v sušnih mesecih. Poudarili so tudi, da živali v naravi zdaj potrebujejo predvsem mir, da se po nadvse stresnih dnevih in boja za življenje lahko vsaj malce umirijo, so še zapisali v CZ-ju.

Ponoči bo na Krasu dežurala ekipa 58 gasilcev iz treh gasilskih regij, gorenjske, dolenjske in severnoprimorske.

Še vedno velja ob začetku požara razglašeno izvajanje državnega načrta za zaščito, v sklopu katerega zdaj poteka tudi požarna straža. Državni načrt bo odprt, vse dokler bo za to obstajala potreba.

Predsednik vlade Robert Golob je že v nedeljo napovedal, da bo država od občine Miren-Kostanjevica prevzela stroške požarne straže, saj občina tega zagotovo ne bi zmogla. Ta teden naj bi tudi začeli popisovati škodo. Ljudi bodo preko krajevnih skupnosti in občin pozvali, naj prijavijo škodo na osebnem premoženju, v gozdovih bo popis izvajal zavod za gozdove.

Peticija v podporo nakupu letala za gašenje

Državni svetnik Tomaž Horvat, ki je na sredni izredni seji državnega sveta vladi podal predlog za nakup letala za gašenje, je v teh dneh s peticijo zbral že več kot 5600 podpisov podpore predlogu. Ob požaru na goriškem Krasu se je pokazala nuja, da imajo zlasti požarno in vodooskrbno bolj ogrožene regije na razpolago letalo za gašenje, meni.
Slovenija bo zaradi vse bolj obsežnih in pogostih požarov in drugih naravnih nesreč v članicah EU-ja podala pobudo za okrepitev zmogljivosti za gašenje iz zraka na evropski ravni, so za STA pred dnevi sporočili iz kabineta premierja Roberta Goloba. EU sicer načrtuje nakup 12 letal kanader, pri čemer pa Slovenija ne sodeluje.