Nekateri slovenski trgovci so se že zavezali večji odgovornosti za okolje. Foto: Reuters
Nekateri slovenski trgovci so se že zavezali večji odgovornosti za okolje. Foto: Reuters

Z obvezno plačljivostjo vseh plastičnih nosilnih vrečk želi vlada spremeniti navade ljudi oz. da potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk do konca leta pade pod 90, do konca leta 2025 pa pod 40 tovrstnih vrečk na posameznika.

Zero waste oz. življenje brez embalaže je koncept, ki mu poskuša slediti vedno več ljudi. Tako je pred več kot pol leta v Sloveniji zaživela prva trgovina brez embalaže Rifuzl. Solastnica Manca Behrič skuša ljudi naučiti, da lahko tudi embalažo večkrat uporabimo. "Ni smisel tega, da zdaj vso plastiko zavržemo, temveč da tisto, kar imamo, poskušamo do konca uporabiti, od posodic, vrečk in tako naprej. Veliko ljudi pride k nam z embalažo od recimo skute in si vanje naložijo živila."

Večji odgovornosti za okolje so se zavezali tudi slovenski trgovci. V Sparu opažajo, da kupci vedno bolj prihajajo z lastnimi vrečkami, v Tušu so na oddelku s svežim sadjem in zelenjavo umestili možnost uporabe papirnatih vrečk, v Hoferju so zapisali, da se je v prvem polletju prodaja plastičnih vrečk občutno zmanjšala, v Lidlu so z blagajn umaknili plačljive plastične vrečke že lanskega junija, v Mercatorju pa so se pohvalili, da je bil prvi, ki je že pred več kot desetletjem populariziral nošenje lastne nakupovalne vrečke.

Avstrijski trgovci zadržani do sprememb
In kakšne izkušnje imajo drugod? Avstrijski zvezni parlament je pred kratkim sprejel odločitev o prepovedi uporabe plastičnih vrečk po letu 2020. Avstrijci so s tem sicer zadovoljni, a trgovci pravijo, da na to še niso povsem pripravljeni in da bodo imeli z iskanjem alternativnih rešitev veliko težav. Avstrijci letno odvržejo do 7.000 ton plastičnih vrečk. In zato večina Avstrijcev pozdravlja odločitev zveznega parlamenta o prepovedi uporabe plastičnih vrečk po letu 2020.

Niso pa s tem tako zelo zadovoljni trgovci, predvsem v mesnicah, ribarnicah, trgovinah s sadjem in zelenjavo. V eni od mesnic v Celovcu so nam povedali, da še vedno iščejo alternative. "Obstajajo tudi alternative za plastične vrečke, ali bodo uporabne tudi za meso, tega za zdaj še ne vemo." Tudi lastnica prodajalne Bärenland Celovec Patrizia Holzer meni, da bo težko našla rešitev tako hitro. "Kako bomo to izpeljali, po svoji najboljši volji zdaj ne morem povedati."

Številni seveda ob tem dodajajo, da gre za predvolilno potezo pred jesenskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Po letu 2020 bodo v uporabi le vrečke iz recikliranih materialov in biološko razgradljive vrečke ter zelo tanke vrečke za nakup sadja in zelenjave.