Letošnji svetovni dan želi z nadaljevanjem dejavnosti iz prejšnjega leta še bolj poudariti teme, kot je širjenje znanja o podnebju in podnebnih spremembah ter o pomembnosti obnavljanja gozdov, vlaganj v varstvo okolja na vseh ravneh in zmanjšanj količine odpadkov iz plastike.

Boštjan Remic iz Fokusa, društva za sonaraven razvoj, je za Radio Slovenija dejal, da presegamo okoljske zmožnosti planeta, zato imamo tudi večjo odgovornost: "Živimo precej prek okoljskih zmožnosti planeta, zato je tudi odgovornost na nas toliko večja. Smo del razvitega sveta, zato moramo tudi toliko več prispevati k razogljičenju."

Kot so pred svetovnim dnevom Zemlje sporočili iz statističnega urada, je v Sloveniji leta 2021 nastalo 16,1 milijona ton izpustov toplogrednih plinov (v ekvivalentu CO2) oziroma za devet odstotkov manj kot leta 2012 oziroma šest ton na prebivalca. To je manj od povprečja Evropske unije, ki se je ustavilo pri 6,4 tone. Najmanj izpustov na prebivalca so sicer pridelali na Malti in Švedskem (3,8 oziroma 3,9 tone), največ pa v Luksemburgu (13,4 tone).

V letu 2021 pa je nastalo tudi 1,1 milijona ton komunalnih odpadkov oziroma 518 kilogramov na prebivalca, kar je bilo za 47 odstotkov več kot leta 2012. Po navedbah statistikov se je v istem obdobju količina komunalnih odpadkov, odloženih na komunalnih odlagališčih, zmanjšala za 82 odstotkov, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa se je povečal s 46 na 74 odstotkov.

Povečuje se število električnih in hibridnih avtomobilov

Med spodbudnejšimi podatki pa je ta, da se v zadnjih letih povečuje število na novo registriranih osebnih avtomobilov na električni in hibridni pogon. Medtem ko je bilo leta 2017 število prvih registracij električnih avtomobilov 297, je to število leta 2021 naraslo na 1742. V istem obdobju se je število prvih registracij hibridnih osebnih vozil povečalo s 1162 na 8123.

Zaradi aktualnosti ogroženosti našega okolja in odgovornosti za zanamce moramo storiti vse, kar je v naši moči, da znižamo naš ogljični odtis in druge obremenitve okolja na vseh življenjskih področjih, pa so ob svetovnem dnevu Zemlje navedli pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Poudarili so, da je lahko del teh prizadevanj tudi podpora dojenju otrok, ki ima v primerjavi s hranjenjem otroka z mlečnimi nadomestki številne prednosti tudi z vidika varovanja okolja. "Dojenje je okoljsko zavedno delovanje," so poudarili in dodali, da večina mater v Sloveniji svojega novorojenčka začne dojiti, več kot polovica dojenčkov pa se pri materinih prsih hrani še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka.

Svetovni dan Zemlje mineva v znamenju raznovrstnih dejavnosti, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi po vsem svetu, pri čemer Slovenija ne bo izjema.