Kasaške dirke so v nekaterih delih Slovenije zelo priljubljene. Predvsem to velja za Ljutomer, kjer bo 6. aprila tudi prva dirka nove sezone. Foto: BoBo
Kasaške dirke so v nekaterih delih Slovenije zelo priljubljene. Predvsem to velja za Ljutomer, kjer bo 6. aprila tudi prva dirka nove sezone. Foto: BoBo

Žal smo v zadnjih letih, tudi zaradi pomanjkanja denarja, v Sloveniji izgubili kar tri hipodrome. To so Brdo pri Kranju, kjer so bile vedno ene najlepših dirk z ogromnim obiskom, Bled in hipodrom v Gornji Radgoni, kjer je bilo v času kmetijskega sejma vedno fenomenalno.

V Sloveniji letno nastopi okoli 200 različnih kasaških konj. V lanski sezoni je nastopilo 237 konj, tekmovalcev/voznikov konj pa je bilo 144. Foto: BoBo

V Sloveniji je najvišja nagrada podeljena zmagovalcu kasaškega derbija in je lani znašala 3.870 evrov. Nagrade v Sloveniji so resnično nizke, če ne že kar mizerne, če pogledamo malo naokoli.

Konj veliko bolje odreagira na zvok biča kot pa na udarec, zato je praksa, da se udarja mimo konj tako, da bič zadene ojnico in s tem povzroči pok. Ta pok je tisti, ki sprosti dodatni adrenalin, da konj še malo pospeši. Foto: BoBo

Konji se treningu ne upirajo. Sam sem osem let treniral in skrbel za tekmovalne konje in mirno lahko povem, da je bilo konjem lepo. Konji so bili uspešni in so lastnikom pritekli kar zavidljive vsote denarja, sebi pa prvovrstno nego in trening.

Najdaljšo tradicijo kasaških dirk poznajo v Ljutomeru, kjer so prvo dirko priredili že leta 1874. Kje v Sloveniji še prirejajo dirke, koliko je tekmovalcev, kakšen je nagradni sklad in predvsem: ali držijo trditve nekaterih človekoljubnih organizacij, da gre za mučenje živali, smo se pogovarjali z veterinarjem, ljubiteljem in lastnikom konj ter nekdanjim trenerjem kasačev Jernejem Ponikvarjem.


Kako priljubljene so kasaške dirke v Sloveniji? Koliko je tekmovalcev, koliko konj nastopa?
Kasaške dirke so v Sloveniji vsekakor priljubljene. Znano je, da ima Ljutomer s svojim priznanim ljutomerskim kasačem dolgo tradicijo, nastanek pasme je zapisan že v letu 1880. Ljutomerčani so svojo pasmo znali negovati in to počnejo še danes, zato so kasaške dirke zelo priljubljene. V Sloveniji letno nastopi okoli 200 različnih kasaških konj. V lanski sezoni je nastopilo 237 konj, tekmovalcev/voznikov konj pa je bilo 144.
Kako mladi so kasači? Kje je postavljena omejitev?
Glede na pravilnik ZDKCS-ja (Zveze društev kasaške centrale Slovenije) je dovoljeno štartati kasaškim konjem v starostnem razponu od 2 do 14 let. Na tekmovanjih seveda konje smiselno kategoriziramo v čim bolj enakovredne skupine. Edino dvoletni konji lahko tekmujejo le v svoji generaciji, saj gre za resnično mlade konje, prihodnje šampione, ki jim enostavno ne smemo dovoliti, da bi že v zgodnjih letih presegali sami sebe. To je eden izmed vgrajenih mehanizmov v sistemu reje, s katerim mlade konje obvarujemo pred pretreniranostjo in poznejšimi poškodbami. Sama starostna omejitev, zapisana v pravilniku ZDKCS-ja, je usklajena z evropskim pravilnikom o kasaških dirkah, nad katerim bedi evropska krovna organizacija na področju kasaškega športa UET (l'Union Européenne du Trot). To velja za celoten pravilnik o kasaških dirkah, ne le za starostno omejitev.

Kje potekajo dirke, kje je največ gledalcev, kje so največje nagrade?
V Sloveniji imamo osem hipodromov: Ljubljana, Ljutomer, Lenart, Maribor, Krško, Komenda, Ig in Šentjernej. Največ gledalcev je običajno tam, kjer je največja tradicija, to je Ljutomer. Žal smo v zadnjih letih, tudi zaradi pomanjkanja denarja, v Sloveniji izgubili kar tri hipodrome. To so Brdo pri Kranju, kjer so bile vedno ene najlepših dirk z ogromnim obiskom, Bled in hipodrom v Gornji Radgoni, kjer je bilo v času kmetijskega sejma vedno fenomenalno.
Koliko lahko zasluži zmagovalec na eni dirki?
Trenutno je v Sloveniji najmanjši nagradni sklad določen tako, da zmagovalec dobi 324 evrov nagrade. V Sloveniji je najvišja nagrada podeljena zmagovalcu kasaškega derbija in je lani znašala 3.870 evrov. Nagrade v Sloveniji so resnično nizke, če ne že kar mizerne, če pogledamo malo naokoli. V Avstriji je ta znesek vsaj desetkrat višji, v Italiji, Franciji, Skandinaviji in ZDA pa so ti zneski lahko tudi milijonski.
Je treba konja na takšnih dirkah za zmago preganjati do konca njegovih moči?
Konji so delovne živali, to delavnost imajo v genih. Konj se vedno potrudi, je pa dejstvo, da so - prav tako kot ljudje - tudi konji različnih značajev. Konji, katerih karakter ne ustreza tekmovalcu, že v procesu treninga izpadejo iz tekmovalne skupine. Takšni konji enostavno ne nadaljujejo treningov in ne pridejo do tekmovanj. Res je, da na kasaških tekmovanjih ne vidimo prizorov, kot jih včasih na tekmovanjih v smučarskem teku ali na maratonih, ko se tekmovalci sesedejo v cilju. Vedeti moramo, da se kasaške dirke tečejo v glavnem na tri razdalje - 1.600 m, 2.100 m in 2.600 m -, kar so za konje kratke preizkušnje in bi jih lažje primerjali s teki atletov na 100 m, 200 m in 400 m. Pri atletih je trenutna utrujenost velika, vendar se hitro predihajo in umirijo, enako je pri konjih.

Nekateri menijo, da gre za mučenje živali. Kasači, na primer, z bičem pretepajo konja. Se strinjate, da je to mučenje, čeprav je konju tek v veselje?
Mučenje živali je lahko tudi stvar perspektive. Zame je mučenje živali tudi, če pes spi v postelji z gospodarjem in je pokrit z odejo. To ni normalno, zdravo okolje za psa. Pri konjih se spodbuja njihovo nagnjenje k teku. Konji se treningu ne upirajo. Sam sem osem let treniral in skrbel za tekmovalne konje in mirno lahko povem, da je bilo konjem lepo. Konji so bili uspešni in so lastnikom pritekli kar zavidljive vsote denarja, sebi pa prvovrstno nego in trening.

Kar se tiče "pretepanja" konj z bičem med dirko ali treningom, pa je resnično videti, da je konj tepen. A kdor pozna ta šport ve, da konj veliko bolje odreagira na zvok biča kot pa na udarec, zato je praksa, da se udarja mimo konj tako, da bič zadene ojnico in s tem povzroči pok. Ta pok je tisti, ki sprosti dodatni adrenalin, da konj še malo pospeši. To ni mučenje, to je stvar, ki je konju poznana in pogosto se zgodi, da konji čakajo takšen ukaz, da se nato "razletijo" v recimo finišu dirke.
Kakšno kazen dobi kasač, ki preveč pretepa žival? So te kazni pogoste?
Kazen za čezmerno ali nepravilno uporabo biča je predpisana. V pravilniku je predpisano, kolikokrat lahko voznik zamahne z bičem, enako, kot je določeno, da lahko bič potuje le v smeri vožnje. Na tekmovanjih pod okriljem ZDKCS-ja je kazen za čezmerno uporabo biča 40 evrov za prvo kršitev. Za ponavljanje kazni pa enako raste tudi znesek za plačilo kazni. V letu 2014 je bilo izrečenih približno 30 z bičem povezanih kazni. Moramo pa vedeti, da so tu zajete tudi kazni za nepravilno držo biča, če torej bič ni usmerjen v smeri vožnje. Lani je bilo v Sloveniji 26 tekmovalnih dni s povprečno sedmimi dirkami na dan. Mislim, da te kazni niso pogoste. Krovne organizacije zelo striktno kaznujejo nepravilnosti, povezane z bičem, in to je pravilno. Naši vozniki se na to privajajo in teh kazni je vedno manj.
Kaj pa takrat, ko konje pripravljajo za dresuro? Ali tudi v Lipici s konji kdaj ravnajo neprimerno?
Ne vem natančno, kako pripravljajo konje za dresuro, saj nisem nikoli sodeloval v tem procesu. Vem, da je to dolga šola in prepričan sem, da jo trenerji v Lipici opravijo profesionalno in na primeren način.
Konjeništvo je tudi olimpijski šport. Nekatere panoge, na primer preskakovanje ovir, so še posebej naporne. Koliko treninga mora prestati konj, da je pripravljen na takšen nastop?
Enako kot v vsakem športu. Da igraš nogomet v lokalnem klubu, ne potrebuješ veliko treninga. Če želiš igrati v Ligi prvakov, je treninga veliko več in tega vsi niti ne zdržijo. Enako je pri konjeniških športih. Olimpijska raven je resnično samo za izbrance, tako konje kot jahače. Vsi enostavno ne zmorejo.

Precej brutalne so dirke s kamelami na Bližnjem vzhodu, kjer sodelujejo celo otroci, ki so komaj shodili. Kako učinkovite so razne človekoljubne organizacije pri prepovedih takšnih tekmovanj?
Takih brutalnih "dirk" je veliko in niso samo na Bližnjem vzhodu. Spomnimo se samo španskih bikoborb. Koliko so tu uspešne razne organizacije za zaščito živali, težko rečem. Vem, da je veliko tovrstnih tekmovanj del kulture določenega naroda. To je težko spremeniti čez noč, a mislim, da je na dolgi rok uspeh vsekakor mogoč.

Žal smo v zadnjih letih, tudi zaradi pomanjkanja denarja, v Sloveniji izgubili kar tri hipodrome. To so Brdo pri Kranju, kjer so bile vedno ene najlepših dirk z ogromnim obiskom, Bled in hipodrom v Gornji Radgoni, kjer je bilo v času kmetijskega sejma vedno fenomenalno.

V Sloveniji je najvišja nagrada podeljena zmagovalcu kasaškega derbija in je lani znašala 3.870 evrov. Nagrade v Sloveniji so resnično nizke, če ne že kar mizerne, če pogledamo malo naokoli.

Konji se treningu ne upirajo. Sam sem osem let treniral in skrbel za tekmovalne konje in mirno lahko povem, da je bilo konjem lepo. Konji so bili uspešni in so lastnikom pritekli kar zavidljive vsote denarja, sebi pa prvovrstno nego in trening.