Šest izmed sedmih mladičkov je že našlo nov dom. Foto: Reuters
Šest izmed sedmih mladičkov je že našlo nov dom. Foto: Reuters
Pasji mladički
Stari so že skoraj pet mesecev. Foto: Reuters

Nadomestna mati je rodila sedem beaglov in beagel-španjelov, ki so iz istega legla, a imajo tri različne pare staršev. Od dveh mladičkov je namreč mama beagle in oče kokeršpanjel, starši drugih petih pa so vsi beagli, a od dveh različnih parov odraslih psov.

Zamrznjena jajčeca so v nadomestno mater namestili s podobnim postopkom, kot to naredijo na klinikah za zdravljenje neplodnosti ljudi. "Že od sredine 70. letih 20. stoletja so različni znanstveniki skušali prenesti IVF-postopek na pse, a vedno se jim je poskus ponesrečil. Do danes, ko smo končno našli pravo tehniko, ki bi lahko v prihodnosti pomagala tudi pri ohranitvi genetskega materiala ogroženih vrst, hkrati pa bi se lahko z znanostjo bojevali tudi proti človeškim in živalskim boleznim," je dejala glavna raziskovalka Alex Travis z veterinarske fakultete univerze Cornell v ZDA. "Izredno nas veseli, da smo dobili sedem pasjih mladičkov, ki so vsi zdravi in brez hib," je dodala.

Prejšnji poskusi so menda spodleteli, ker imajo psi drugačen reproduktivni sistem od večine sesalcev. Znanstveniki so namreč ugotovili, da ima jajčece psice mnogo večjo možnost, da bo oplojeno, če v jajcevodu ostane dodaten dan. Poleg tega so psici dodali magnezij, ki je pomagal v njenem reprodukcijskem sistemu ustvariti takšne razmere, ki so jajčece bolje pripravili na semenčice, piše CNN.

Stari so že slabih pet mesecev
Kužki so bili sicer rojeni že poleti, natančneje 19. julija, a so novico skrivali vse do danes, ko so jih postavili tudi pred fotoobjektiv. Poimenovali so jih Ivy, Cannon, Beaker, Buddy, Nelly, Red in Green, šestim pa so že našli nov dom in ljubeče skrbnike.

Po trditvah strokovnjakov pse in ljudi tarejo mnoge podobne bolezni, saj si človeštvo s psi deli dvakrat več bolezni kot s katero koli drugo živalsko vrsto, kar okoli 350. "Oploditev v epruveti bi lahko omogočila ohranitev nekaterih ogroženih pasem, kot je na primer afriški divji pes, in olajšala prepoznavanje določenih genov, ki povzročajo bolezni," je dodala Travisova.