Gre za čokatega ptiča, dolgega okrog 15 centimetrov, ki izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije, bil pa je izvožen tudi v Ameriko. "Vrabci sodijo pri nas med najbolj znane vrste ptic. So tudi najbolj razširjeni in tudi najštevilčnejši," je pojasnil samostojni raziskovalec Milan Vogrin.

Ustvarja obsežna gnezda
Pri nas naseljuje vsa naselja, izogiba se le strnjenim gozdovom in alpskemu svetu. "Najdemo ga od vasi do središča mest. Je zelo prilagodljiv, znajde se v vseh okoliščinah, je vsejed, kar mu še posebej omogoča, da se lahko dobro prilagodi na vse razmere," je dodal Vogrin. Vrabec gnezdi v različnih odprtinah, najraje pod strehami oziroma kritinami. "Tu mu posebej ustrezajo tiste, ki so valovite, saj ima tako dovolj prostora, da naredi obsežno gnezdo iz bilk, iz trave, tako da smo pri prekrivanju strehe lahko včasih presenečeni, koliko kilogramov materiala se nabere."
Prepiri za hrano in za - samičke
Vrabci se zadržujejo v skupinah, redko bomo domačega vrabca videli samega, saj v skupinah gnezdijo, se prehranjujejo in tudi prenočujejo. Prepirajo se zgolj za hrano ali za samičke. Po videzu niso samo sivi in rjavi, saj imajo lahko tudi drugačne odtenke - od čokoladno rjave do belkasto sive. "Še posebej so lepo obarvani samčki, kjer je v perju mogoče zaznati večji kontrast kot pri samičkah," je poudaril Vogrin in dodal, da je v zimskem času ta vrsta ptic ena najpogostejših obiskovalk krmilnic, kjer je tudi zelo agresivna, še posebej do drugih vrst: "Ko pridejo vrabci - načeloma v jatah -, se druge ptice umaknejo. Tudi sicer jih preženejo s svojo iznajdljivostjo." Prehranjujejo se predvsem s semeni, tudi z ličinkami žuželk in drobtinami kruha. Ničesar se ne bojijo, brez težav poberejo tudi hrano, ki jo na kmetijah potrosijo perutnini. "Dobesedno izpred kljuna kokoši pobirajo hrano," je sklenil Vogrin.
Zaradi hitrega razmnoževanja je vrabec sicer zelo invazivna vrsta v okoljih, kamor je bil vnesen, zaradi česar pogosto - tam, kjer gnezdi - izpodriva avtohtone ptiče. Ponekod ga obravnavajo tudi kot škodljivca.