Koseze pri Ilirski Bistrici. Foto: BoBo/Borut Živulović
Koseze pri Ilirski Bistrici. Foto: BoBo/Borut Živulović

Zaradi obilnega dežja je meteorna voda poplavila več kletnih prostorov objektov, ogrožala objekte, prav tako so ponekod narasli vodotoki. Sunki močnega vetra so odkrivali ostrešja objektov in podirali drevesa.

Tornado, neobičajen pojav za Slovenijo

Med torkovim neurjem in tornadom v Ilirski Bistrici je bilo po dosedanjih ugotovitvah poškodovanih 15 objektov, ponesrečenih pa ni bilo. Po besedah poveljnika občinskega štaba civilne zaščite Ilirska Bistrica Luke Špilarja je v Ilirski Bistrici trenutno na terenu približno 40 gasilcev iz Gasilske zveze Ilirska Bistrica in PGD Postojna ter 25 pogodbenikov iz sistema civilne zaščite. Med torkovo intervencijo v večernih in nočnih urah pa je bilo na terenu približno 60 ljudi, to so bili povečini gasilci, je izpostavil.

Pojasnil je, da je bilo med torkovim neurjem poškodovanih 15 objektov, na vseh so poškodovana ostrešja. Huje je bilo poškodovanih pet objektov, od katerih sta dva v celoti ostala brez ostrešja.

"Uradno izmerjena hitrost vetra med torkovim neurjem je bila 107 kilometrov. V udarni sili, ko je odkrivalo hiše, pa se ocenjuje, da je bila moč vetra najmanj dvakrat večja," je poudaril poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk. Zgoraj omenjeni sunek so izmerili v Kosezah pri Ilirski Bistrici.

Curk je dejal, da natančne podatke glede povzročene škode še zbirajo, nekaj stavb pa je zagotovo močneje poškodovanih. "Gre za odtrgana ostrešja, v nekaterih primerih celo za betonski venec, kar je zelo redko."

Kot smo videli z mnogih posnetkov, je dejansko nastal tornado. V Sloveniji je običajno tako, da včasih ne vemo, ali je bila škoda povzročena zaradi tornada ali močnih sunkov vetra zaradi nevihte. Tokrat pa ni dileme. Zagotovo je to bil tornado, in to doslej najbolj dokumentiran pri nas. Včeraj je bila res kar izjemna situacija, kajti v višinah je veter spreminjal smer. Od severa se nam je bližala hladna fronta. Nastal je oblak, supercelica, ki sicer ni bila posebno močna, da bi recimo povzročala točo. Ampak ravno to, da je veter spreminjal smer z višino, je povzročilo, da je nastal tornado.

Vremenoslovec Blaž Šter v Odmevih

Kot je izpostavil, so se vse pristojne službe med torkovim neurjem odzvale izredno hitro, že nekaj minut po začetku tornada je bila aktivirana civilna zaščita z vodenjem občinskega štaba in župana občine Ilirska Bistrica in pa tudi direktnim vodenjem tako regijskega štaba civilne zaščite kot tudi poveljnika civilne Srečka Šestana. Med neurjem sta bili evakuirani dve družini, vsi ostali pa so ostali na svojih domovih. Ponesrečenih ni bilo.

Tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je opisal posledice, ki jih je za seboj pustil za Slovenijo nenavaden vremenski pojav tornada. Po njegovih besedah je na petih hišah ostrešje v celoti odkrito, zato si prizadevajo, da bi jih čim prej zaščitili vsaj toliko, da morebitno novo deževje ne bi povzročalo dodatne škode. Želi pa si predvsem, da bi čim prej našli krovce. Za prebivalce je bilo čez noč poskrbljeno, večina jih je lahko ostala doma, ena od občank pa je noč preživela pri sosedih, je dejal župan.

Skrbnik spletnega mesta Meteolab Saša Zidar iz Ilirske Bistrice je za Radio Slovenija potrdil, da je dejansko šlo za tornado, in dodal, da razvoj kratkotrajnih vrtincev na območju Ilirske Bistrice omogoča konfiguracija terena.

"Ne more razviti neke večje rušilne moči, kot recimo na ameriških tleh, so pa vrtinci dovolj močni, da poškodujejo to infrastrukturo oziroma tudi hiše na poti. Bistvena za razvoj tega je, da so takšne razmere, ne zelo nestabilno ozračje, močno vetrovno striženje po višini, imeli smo tudi prehod hladne fronte," je pojasnil Zidar.

Medved napovedal vračilo stroškov intervencij

Škodo na terenu si je danes ogledal tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Ocenil je, da so se v občini Ilirska Bistrica izjemno odzvali na katastrofo, tako da je danes največji problem v občini, kako najti krovce, da se vsaj za silo sanirajo poškodovani objekti. "Trenutno kaže, da nikogar ne bo treba trajno ali za dalj časa preseliti iz poškodovanih objektov," je poudaril po ogledu škode. Izrazil je tudi upanje, da bodo vsi poškodovani objekti kolikor toliko varni do petka, ko je napovedano novo deževje.

Medved je zagotovil, da država občinam ves čas zagotavlja povrnitev intervencijskih stroškov. Spomnil je, da se je v torek iztekel rok za prijavo intervencijskih stroškov iz drugega vala neurij, ki je potekal med 17. in 25. julijem in v katerem je bilo prizadetih več kot 190 občin. "Do petka bomo vedeli, koliko bodo približno znašali intervencijski stroški prizadetih občin. V ponedeljek ali v torek pa bo vlada tudi za to obdobje sprejela sklep o povrnitvi intervencijskih stroškov občinam," je poudaril Medved.

Spomnil je, da so ta mesec na vladi začeli postopke za spremembo zakonodaje, da bi država v takih primerih lahko pomagala čim prej ter da bi občinam zagotovili predplačila za nujne sanacije oziroma za najnujnejše posege za zagotavljanje kolikor toliko normalnega življenja.
O spremembi zakonodaje bo tekla beseda tudi na četrtkovem sestanku na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki občinskih združenj, je napovedal.

Medved se je odzval tudi na opozorila občin, da z državnim povračilom ne morejo pokriti stroškov intervencij svojih gasilskih društev.

Kot je izpostavil, je bila zaskrbljenost občin v tem pogledu preuranjena, saj bo država, tako kot lani v požaru na Krasu, povrnila stroške gasilskim društvom. "Torej, ne bodo jih povrnile občine, temveč država. Ta sistem je vpeljan," je poudaril Medved.

S tem namenom so danes na občine posredovali dopis, naj posredujejo podatke o dejanskih stroških gasilskih društev, ki so jih imela pri intervencijah med neurji, je med drugim izpostavil Medved.

Pri posredovanjih se je z lestvijo priključilo še postojnsko gasilsko društvo, v naslednjih nekaj dneh pa bodo ob pomoči civilne zaščite potekale dejavnosti za vsaj delno zmanjšanje škode.

"V nekaj dneh ne moremo postaviti nove strehe, lahko pa vsaj nekoliko pomagamo ljudem," je dejal Curk, ki je omenil, da je šlo za zelo ozko območje tornada. "Neverjetno je, da je na primer hiša s postavljenim gradbenim odrom ostala nepoškodovana, zraven pa je bila uničena streha sosednje hiše," je dodal. Nekatere hiše ne bodo vseljive.

Tornado poškodoval 15 hiš

75 intervencij na terenu

Sprožila sta se tudi dva zemeljska plazova, ki sta ogrožala objekte. Na terenu je bilo aktivnih skupno 36 gasilskih enot, od tega tri poklicne, ki so opravile skupno 75 intervencij. Gasilci so odstranjevali podrto drevje, zasilno prekrivali poškodovana ostrešja, črpali meteorno vodo, s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte in s folijo prekrili plazišči, so sporočili z uprave za zaščito in reševanje.

Na Bledu je drevo padlo na cestni turistični vlak, na katerem so bili poleg voznika štirje odrasli potniki. "Nihče ni bil telesno poškodovan, na vlakcu pa je nastala gmotna škoda. Drevo so požagali gasilci, cesta pa je bila med odpravljanjem teh posledic zaprta za ves promet," je za Radio Slovenija pojasnil predstavnik kranjske policijske uprave Roland Brajič.

Blejski gasilci so imeli veliko dela z nepremišljenim voznikom, ki je malo pred intervencijo zaparkiral izhod za gasilska vozila pred blejskim gasilskim domom, je poročala TV Slovenija. Gasilci so zato morali naprej odstraniti vozilo s tujimi registrskimi oznakami, kar je močno podaljšalo čas odhoda gasilcev. Med gasilci je voznik, 66-letni Avstrijec, s svojim ravnanjem povzročil nemalo jeze in ogorčenja. Policisti so mu izdali globo v višini 80 evrov, je še poročala TV Slovenija.

Nevestni voznik zaparkiral gasilce

Precej težav tudi v Podravju

V Podravju so imeli zaradi neurja največ dela gasilci v občinah Slovenska Bistrica in Rače - Fram, saj so morali posredovati sedemkrat oz. osemkrat. O težavah poročajo še z območja Lenarta, Dupleka in Šentilja, medtem ko je bilo na Ptujskem treba posledice neurja odpravljati le v občini Zavrč.

Na območju Slovenske Bistrice je uprava za zaščito in reševanja poročala o sedmih dogodkih, predvsem zaradi poplavljenih objektov in dvorišč.

Med drugim so gasilci iz Spodnje Polskave in Zgornje Bistrice črpali meteorne vode iz kleti stanovanjskih objektov, čistili strugo potoka in postavljali protipoplavne vreče ter tako preusmerjali tok meteorne vode stran od objektov.

Osemkrat so morali zaradi podrtih dreves in poplavljenih objektov posredovati v občini Rače - Fram. Gasilci iz Frama, Podove in Rač so med drugim odstranili podrto drevo s cestišča in črpali meteorno vodo iz kleti stanovanjskih objektov, s postavljanjem protipoplavnih vreč pa so prav tako preusmerjali tok meteorne vode in s tem preprečili njen vdor v objekte.

V občini Lenart so morali gasilci v Zgornji Voličini s folijo prekriti 200 kvadratnih metrov plazu, ki je ogrožal stanovanjski objekt. Nekaj manjših posredovanj je bilo ponoči še v občinah Duplek in Šentilj, o morebitnih poškodovanih pa niso poročali.

Več intervencij na Notranjskem in Primorskem

Na širšem območju Notranjske in Primorske je bilo sicer zvečer in ponoči potrebnih še več drugih posredovanj, o katerih poročajo iz Cerknega, Ajdovščine, Kanala in Tolmina.

Iz Postojne poročajo o dveh črpanjih meteorne vode, ki je zalila stanovanjski prostor in kletne prostore v večstanovanjskem bloku, medtem ko je v naselju Krvavi Potok v občini Hrpelje - Kozina voda poplavila skladiščne prostore in kuhinjo gostinskega lokala.

Tudi v slovenski Istri je bilo potrebnih nekaj posredovanj gasilcev zaradi neurja, v Kopru so jih našteli šest, v Izoli pet, v Piranu pa eno.

V Tihi dolini veter odkril 14 streh