Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zasebni investitorji si vetrne elektrarne že več let prizadevajo postaviti na območju Senožeč (Senožeška Brda, Zajčica, Dolenja vas), a so se prebivalci krajevne skupnosti Senožeče na referendumu izrekli proti postavitvi vetrnic. Temu nasprotuje tudi občinski svet Občine Divača, ki je postavitev vetrnic prepovedal s sklepom.

Območje Občine Divača ima po besedah divaškega podžupana Maria Benkoča s svojo strateško lego in bogatimi naravnimi ter kulturnimi znamenitostmi izjemne priložnosti za razvoj trajnostnega in butičnega turizma. "Žal je na drugi strani tudi močno obremenjena, saj geografsko leži na presečišču prometnic avtoceste in železnice, med drugim pa imamo tudi eno izmed večjih razdelilno-transformatorskih postaj v Sloveniji," je povedal za STA.

Sorodna novica V Dolenji vasi na Krasu predvideno polje enajstih vetrnih elektrarn

Kot je poudaril Benkoč, je stališče občine jasno: "Ne podpiramo postavitve vetrnih elektrarn na območju Občine Divača. Naredili bomo vse, da se to ne realizira, obenem pa se bomo zavzeli, da skupaj s pristojnimi ministrstvi najdemo primerno rešitev, da se projekti preusmerijo v druge obnovljive vire, ki so primerni za naše območje, kot npr. v pridobivanje električne energije s pomočjo sonca."

V divaški občini naj bi že imeli dve lokaciji, ki bi bili primerni za postavitev večjih sončnih elektrarn. Eno bi lahko postavili v kamnolomu Laže in tako sanirali tudi degradirano območje.

Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas na Krasu je na četrtkovi seji sprejela vlada. Polje vetrnic načrtujeta družbi AAE Gamit in AAE Ventur. Za njima stoji družba Alpen-Adria Energie (AAE) iz avstrijske Koroške, ki že dve desetletji upravlja vetrnico v Dolenji vasi, eno od zgolj dveh večjih vetrnic v Sloveniji.

Projekt po pojasnilih okoljskega ministrstva zdaj predvideva postavitev 11 vetrnih elektrarn, vsaka med njimi naj bi imela predvidoma do šest megavatov moči. Poleg stojišč vetrnih elektrarn projekt predvideva tudi dostopne poti in ureditev kablovodov. Stolp posamezne vetrnice bi bil visok med 100 in 150 metri, z elisami s premerom med 115 in 180 metri.

Vetrne elektrarne ob primorski avtocesti