Varstveni biolog Aleksander Kozina je danes zaposlen na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ornitologiji je poklicno dodal še botaniko in poznavanje obeh področij mu pride zelo prav pri projektu Life for Seeds.

V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako prepoznajo primerne travnike in shranjujejo semena, zakaj so semenske banke za naravovarstvo tako zelo pomembne, pa tudi o tem, zakaj so prav travniške ptice med najbolj ogroženimi vrstami ptic ter zakaj imajo travniki poseben čar.

Ogroženost travniških ptic

"Na ptice ne moremo gledati le kot na nekaj izoliranega, temveč kot na majhen, vendar zelo pomemben del ekosistema. Le tako, da varujemo njihovo življenjsko okolje, jih lahko obvarujemo. Če jih razdelimo glede na življenjsko okolje, v katerem se pojavljajo, na primer na gozdne in travniške ptice, ptice mokrišč ter ptice gorskih habitatov, lahko ugotovimo, da so najbolj ogrožena skupina tako pri nas kot na splošno v Evropi prav travniške ptice oziroma ptice kmetijske krajine," pojasni Aleksander Kozina.

Po zanesljivih podatkih ugotavljajo, da je število travniških vrst ptic, torej ptic, ki gnezdijo na travnikih, v Sloveniji povprečno upadlo za približno 40 odstotkov. Številke so pri posameznih vrstah še bolj skrb vzbujajoče. Številčno stanje poljskega škrjanca se je na primer zmanjšalo za 60 odstotkov, najbolj na meji pa je zagotovo kosec. Leta 1999 je bil kar številčna gnezdilka na Barju, takrat so tod prešteli več kot 300 pojočih samcev, lani so jih našteli le še 32, kar pomeni, da je populacija kosca manjša kar za 90 odstotkov in tik pred zlomom.

Projekt Life for Seeds
Površina vrstno bogatih in naravovarstveno pomembnih travišč na območjih Natura 2000 v Sloveniji se zmanjšuje, zato se pri projektu Life for Seeds posvečajo vzpostavitvi semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov: suhih travnikov z orhidejami, volkovij in presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov sestavljajo še številni tipi mokrotnih travnikov.

V projekt je vključenih 21 območij Natura 2000 z različnih koncev Slovenije. Vanj so zajeli območja vse od Goričkega na skrajnem severovzhodu do Banjšic na zahodu, pa od Julijskih Alp na severu do belokranjskega Marindola na jugu. "Projekt je zelo obsežen. Poleg vzpostavitve semenske banke avtohtonih slovenskih travniških rastlin bomo 74 hektarjev travniških površin tudi obnovili. Zasnovali smo portal lepo ohranjenih travnikov v Sloveniji, v katerega bodo vključeni tudi travniki, ki niso znotraj območij Natura 2000. Pripravili pa bomo tudi tri kmetijske ukrepe, v katere se bodo lahko vključili kmetovalci, ki bodo želeli obnavljati oziroma skrbeti za ogrožene travniške habitate." Tako Aleksander Kozina našteje le nekaj dejavnosti projekta Life for Seeds. Ta bo trajal pet let in pol, v njem pa poleg DOPPS-a kot vodilnega partnerja sodelujejo še Krajinski park Goričko, Notranjski regijski park in Triglavski narodni park ter Kmetijski inštitut Slovenije, kjer imajo s semenskimi bankami že veliko izkušenj, vendar bolj s kmetijskimi, in ne toliko s travniškimi vrstami.

Kako ohraniti semena?

"Nabirke semen moramo čim prej očistiti, in čeprav si za to prizadevamo že na terenu, vmes vedno ostanejo primesi. Sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije s posebnimi napravami semena prečistijo, tako da ostane čisti semenski material, ki ga zapakirajo v vrečke. Vsak nabirek semen razdelijo na dva dela, en del bo shranjen v semenski banki na Kmetijskem inštitutu Slovenije, drugega pa bomo shranili v semenski banki Naravnega rezervata Ormoške lagune, tako da bomo imeli tudi varnostno kopijo." Tako postopek shranjevanja semen pojasni Aleksander Kozina. V Sloveniji tolikšne semenske banke, torej s tolikšnim številom vrst, še nimamo. Semensko banko že imajo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, vendar je pestrost travniških okolij v Sloveniji izjemna, zato v njej niso zajete vse vrste, ki jih bodo shranili v sklopu projekta Life for Seeds. "S tem bomo omogočili, da se bo ta semenski material tudi v prihodnjih desetletjih uporabil za obnavljanje travnikov, ki tako kot travniške ptice hitro izginjajo," pomen nove, obsežne semenske banke poudari varstveni biolog Aleksander Kozina.