Pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov naravne energije je prednostna naloga države, ki takšne posege tudi subvencionira. Medtem so krajani zaselkov Počakovo in Svibno o projektu izvedeli naključno, pred slabim mesecem. Bili so šokirani, saj gre za pet hektarjev veliko pobočje, ki se razprostira na hribovitem, zaščitenem območju kulturne krajine Svibno, v neposredni bližini dveh kulturnih spomenikov (cerkev sv. Janeza Evangelista in nekdanje Zoisove graščine). Zahtevali so javni sestanek z investitorjem, podjetjem JHP iz Domžal, in županom Tomažem Režunom.

Na predstavitvi se je zastavljalo vse več vprašanj, prisotni pa niso dobili zadovoljivih pojasnil, nam pove Američan Chris Miller. Pred tremi leti sta z ženo kupila nekdanjo Zoisovo graščino ter jo preuredila v prijetno domovanje in središče za srečanja. Pripravljata medsoseske piknike in gostita obiskovalce neokrnjene narave z vsega sveta. "Zakaj obstajajo zakoni, ki ščitijo kulturno dediščino, in odloki o nezazidljivi kmetijski zemlji, če se nanje pozabi, ko pride v občino dovolj bogat investitor?," se sprašuje. "Če bodo oblasti dovolile, da v neokrnjeni naravi Svibnega zraste fotovoltaična tovarna, potem se to lahko zgodi kjer koli, ob Bohinjskem jezeru ali na Triglavu. Saj so tudi tam sončne lege, kajne?," je razočaran naš sogovornik.

Gre za precedenčni primer, in če jim bo uspelo tukaj, je mogoče povsod, meni del krajanov, ki so ustanovil Civilno iniciativo »Mi vsi smo Počakovo«.

Gradbeno dovoljenje za rastlinjake

Investitor, podjetje JHP, d. o. o., je gradbena dovoljenja za postavitev fotovoltaične proizvodnje dobil na dvomljiv način, tudi z zavajanjem, menijo njeni člani. Gre za prakso, ko posamezniki poiščejo pomanjkljivosti v zakonodaji in poskusijo izvesti projekt brez vednosti zainteresirane javnosti.

"Problem je v tem, da so dovoljenje pridobili pod pretvezo, da bodo postavili rastlinjake," nam pove Franc Lavrin, domačin, ki ga srečamo pred cerkvijo sv. Janeza Evangelista. "Lastniki tukaj leta in leta prosijo za dovoljenje, da bi na svoji zemlji nekaj postavili, pa nič. Ona pa pride in v nekaj mesecih dobi vsa dovoljenja in soglasja. Kateri sistem je to v naši državi, jaz ne vem," razmišlja sogovornik.

Investitor: Gre za dvojni izkoristek do nedavnega zapuščenega terena

"Mi smo videli, da se zemlja prodaja, in smo jo kupili," pa pojasni predstavnica investitorja. "Gre za dvojni izkoristek do nedavnega zapuščenega kmetijskega terena," trdi direktorica podjetja Jana Habjan. "Na zemlji bomo gojili jagodičevje, ki je za takšno zemljo najbolj primerno. Na strehah rastlinjakov pa bomo izkoriščali naravni vir sonca in proizvajali električno energijo, ki jo vsi potrebujemo." Naložba je ovrednotena na dober milijon evrov, ki so ga delno pridobili, kot mnoga druga podjetja, na javnem razpisu Ministrstva za infrastrukturo.

Začelo se je pred enim letom. Podjetje je pridobilo gradbeno dovoljenje za rastlinjake maja letos. Naša zakonodaja namreč dopušča postavitev kmetijskih objektov na kmetijskem zemljišču. Pri tem je nepomembno, za koliko objektov se zaprosi. "Pomembna so priložena soglasja, ki jih je podjetje priložilo," pojasni vodja UE Laško, Andreja Stopar. In doda: "O postavitvi sončnih panelov nismo vedeli ničesar, hočem reči, ni bilo nobene informacije. Če bodo želeli postaviti tudi fotovoltaiko, bodo morali zaprositi za dodatna soglasja."

A v podjetju so se o tem že pozanimali. "Za namestitev fotovoltaičnih panelov do 1 MW ni treba zaprositi za gradbeno dovoljenje, tako da se lahko na objekte, ki imajo gradbeno dovoljenje, nameščajo fotovoltaični paneli," je pojasnila direktorica podjetja, Jana Habjan.

Župan za načrte izvedel skupaj s krajani

Župan občine Radeče, Tomaž Režun, trdi, da je za načrte izvedel skupaj s krajani, čeprav je podpisal soglasje, da je postavitev rastlinjakov v skladu z občinskim prostorskim načrtom. Občina je za naložbo od podjetja JHP prejela dobrih 24 tisoč evrov, čeprav komunalni prispevek v tem primeru ni obvezen. In še: občina prek javnih razpisov sodeluje s podjetjem JHP že dobrih 15 let, a tako župan kot direktorica trdita, da sta se na zboru krajanov srečala prvič.

Člani civilne iniciative »Mi vsi smo Počakovo« so prepričani, da vse zgoraj našteto kaže na netransparentnost postopkov. Sprašujejo se, kakšne so pristojnosti in odgovornost občine in upravne enote, ali morajo upoštevati državne predpise pri izdaji gradbenih dovoljenj in predhodnih mnenj. Za tako velik poseg, kot je postavitev 62 rastlinjakov s sončnimi celicami in transformatorsko postajo, ni bilo izdelanih predhodnih analiz, študij ali OPPN-ja.

Glavna težava je bila v komunikaciji, meni župan. Javna predstavitev projekta je del krajanov pomirila, ker je Jana Habjan pojasnila, da je postavitev rastlinjakov s sončnimi paneli načrtovana za sosednji travnik, in ne za pobočje tik pod cerkvijo, in ker so se z investitorjem dogovorili za kompenzacijo.

Krajevni skupnosti mesečna renta in pomoč pri obnovah

"Peticije civilne iniciative nisem podpisal, ker moram pogledati malo širše," pove predsednik krajevne skupnosti Svibno Primož Knez. Dogovorili so se, da bo podjetje JHP krajevni skupnosti plačevalo 2.300 evrov mesečne rente, pomagalo pri obnovi cerkvenega zidu ter pripravilo nekaj delavnic o agrikulturi in pridobivanju elektrike iz sončnih celic.

"Mislim, da lahko fotovoltaična tovarna prinese tudi veliko dobrega," pove Martin Novak. Njegova hiša je obrnjena proti pobočju, ki ga bodo kmalu zakrile sončne celice, a ga to ne moti. "Trenutno je v vasi slaba elektrika. Ko sem oddal prošnjo na Elektro, da bi si na streho postavil sončne celice, so me zavrnili, ker električni tok takšne napetosti ne bi prenesel. Zdaj pa bo to morda mogoče," pove.

V civilni iniciativi »Mi vsi smo Počakovo« poudarjajo, da ne nasprotujejo državnim načrtom za izkoriščanje obnovljivih virov energije, problematičen pa je način, kako bodo investitorji posegli v slovensko podeželje. "Če so v zakonu luknje in lahko investitor postavi elektrarno na kmetijsko zaščiteni zemlji, v varovalnem pasu kulturne dediščine, brez kakršne koli analize vplivov na okolje, se lahko upravičeno bojimo, v kaj se bo čez nekaj let spremenilo naše podeželje," pravi Sašo Obolnar.

"Uradniki nas prepričujejo, da je vse zakonito. Ni zakonito lagati oblastem, kaj boš naredil. Vsi so bili obveščeni; na UE Laško, na občini Radeče in na vseh resornih ministrstvih, da so investitorji lagali. Zato menim, da imajo vse vzvode, da gradbena dovoljenja prekličejo in znova odprejo postopke. Si Slovenija res želi, da bi se o njej govorilo, da izdaja dovoljenja na podlagi laži?" sklene razmišljanje Američan Chris Miller.