Ob koncu leta se običajno - tudi zaradi številnih ognjemetov - poslabša kakovost zraka. Pri eksplozijah se namreč sproščajo snovi, ki zastrupljajo ozračje - poviša se vrednost prašnih delcev PM10. Na agenciji za okolje zato ljudi vabijo, da se ob novoletnem praznovanju tokrat odpovejo ognjemetom in drugi pirotehniki in tako pripomorejo h kakovosti zraka.
PM10 so delci v zraku, v premeru manjši od 10 mikrometrov, zato jih mehanizmom v ustni in nosni votlini ne uspe filtrirati.
Tako bodo ponekod tudi storili. Slovenj Gradec in Kranj sta dve od številnih občin, kjer vstopa v leto 2019 ne bodo zaznamovali z ognjemetom. V Slovenj Gradcu bo tako že sedmo leto zapored.
"Odločitev je padla takrat predvsem zaradi okoljevarstvenih in pa finančnih razlogov, ker je ognjemet pomenil kar velik vsakoletni finančni zalogaj, ki pa je mogoče vzel kaj več programa preostalim prireditvam," je povedala Marija Lah z javnega zavoda Spotur Slovenj Gradec.
V Kranju se bodo ognjemetu odpovedali prav zaradi varstva okolja. "Prav gotovo bo veliko dogajanja, dobre zabave, pripravili pa smo tudi konfete, biorazgradljive, tako da bodo tudi Kranjčani ozaveščeni, kaj je dobro za prirodo, za naravo in za Mestno občino Kranj," je pojasnil Matjaž Rakovec, kranjski župan.
Tisti, ki bodo silvestrovali v glavnem mestu, pa bodo lahko tudi tokrat opazovali veličasten ognjemet z Ljubljanskega gradu. Zanj bo občina odštela 3.600 evrov. Od tam sporočajo, da se za ukinitev niso odločili, ker ognjemet prinaša veliko veselja obiskovalcem, medtem ko morebitni negativni vplivi - tako ocenjujejo na občini - niso tako veliki.
A na agenciji za okolje kljub temu tudi letos pozivajo k čim manjši uporabi pirotehničnih izdelkov - ne le na javnih prireditvah, ampak tudi na domačih praznovanjih. Meritve kakovosti zraka namreč kažejo, da koncentracije škodljivih delcev na prehodu v novo leto običajno presežejo dovoljeno mejo. Merilne postaje pa običajno niso postavljene v bližini prireditev, kar pomeni, da so koncentracije na teh krajih najverjetneje še bistveno višje.
"Za dosego različnih vizualnih, optičnih, barvnih učinkov, ne nazadnje tudi zvočnih učinkov, kajti vemo, da se vsak ognjemet konča z enim ogromnim bombardiranjem, ki pa komu lahko para ušesa; za vse to se uporabljajo številne kemikalije, ki vsebujejo različne kovinske ione oziroma elemente, na primer železo, barij, kalcij, kalij in magnezij, stroncij itd. Ti se pri eksploziji silovito sprostijo v ozračje v obliki reakcijskih plinastih produktov in pa zelo majhnih aerosolskih delcev, ki jim pravimo ultrafini delci ali nanodelci. Ti delci zaradi svoje majhnosti lahko vstopajo v dihalni sistem in še globlje v pljučne mešičke in zato jim tudi rečemo alveolarna frakcija, ki je za zdravje zelo škodljiva. Od tam se delci lahko preselijo v krvni obtok, z njim v različna tkiva, organe, prehajajo v celice in v njih sprožajo različne vnetne procese, oksidativni stres. Poškodujejo DNK, kar ima lahko za posledico številne bolezni ali bolezenska stanja. Najpogostejše so seveda dihalne bolezni in pa srčno-žilne bolezni," je pojasnila Agnes Šömen Joksić z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje