Češka gosti prvo srečanje Evropske politične skupnosti

Po Golobovih besedah sta se sogovornika strinjala, da se svet morda bliža točki preloma na diplomatski ravni. Priključitev štirih ukrajinskih regij Rusiji je morda tista točka, na kateri bodo tudi nekatere države, ki so bile zdaj nevtralne ali pa so celo simpatizirale z Rusijo, uvidele, da se s tem nepovratno spreminja ustroj mednarodne skupnosti na način, ki si ga nihče na svetu ne želi, je povedal Golob.

"Ta točka (strinjanja) se mi zdi najpomembnejša. In ravno diplomatska prizadevanja za razjasnitev in od vsega sveta tudi jasne obsodbe takšnega početja so tisto, čemur moramo dati res maksimalni poudarek v naslednjih dneh," je premier povedal pred današnjim prvim zasedanjem Evropske politične skupnosti (EPS) in petkovim neuradnim vrhom EU-ja v Pragi. Češka drugo polovico leta predseduje Svetu EU-ja.

Sorodna novica Tanja Fajon: Vstop Ukrajine v Nato je grožnja z začetkom vojne

Ukrajina je sicer po ruski priključitvi regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje zaprosila za članstvo v zvezi Nato, do česar pa je Slovenija v zadnjih dneh izrazila zadržanost. Glede ukrajinske prošnje za vstop v Nato po hitrem postopku je zunanja ministrica Tanja Fajon v torkovih Odmevih pojasnila, da članstvo Nata zagovarja politiko odprtih vrat, a so v tem primeru pomisleki. Vprašanje je, ali je to ta trenutek prava poteza, saj prinaša vrsto varnostnih tveganj. Nato je namreč organizacija kolektivne obrambe. Če je napadena ena članica, so napadene vse. Vstop Ukrajine v Nato bi pomenil, da je celotna zveza Nato v vojni z Rusko federacijo, je poudarila.

Kot je danes povedal premier, je slovenska stran na srečanju v Pragi ukrajinski jasno razložila, da je postopek pristopa k Natu odprt že dlje časa in da prošnja "sama po sebi ni sporna". "Treba pa je najti pravo pot in pravi trenutek, kdaj se uresniči," je poudaril. "Ta pot mora biti enotno podprta od vseh zaveznikov, in ravno v to smer, mislim, da bodo šli tudi pogovori v naslednjih nekaj dnevih," je dejal. "To ne pomeni, da se da najti rešitev čez noč, jo pa moramo začeti iskati takoj," je še dodal slovenski premier po srečanju z ukrajinskim kolegom, ki se bo prav tako udeležil zasedanja Evropske politične skupnosti.

Premierja sta se strinjala tudi o pomenu enotnosti Evrope, ki je lahko samo tako učinkovita v podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.

Golob: Predlogi Bruslja o plinskih kapicah gredo v pravo smer

Enotnost glede ruske agresije na Ukrajino bodo iskali tudi na današnjem zasedanju Evropske politične skupnosti, ki se ga udeležujejo voditelji 44 evropskih držav, je še povedal slovenski premier. Glavna tema bo poleg vojne še energetika.

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen predlaga pripravo cenovne kapice za uvoz plina. Voditeljem EU-ja predlaga, da razmislijo o omejitvi cen plina v povezavi z nizozemskim vozliščem TTF, na katerega je trenutno vezano določanje cen plina v Evropi. Cenovna omejitev bi bila v veljavi do uveljavitve dodatnega indeksa za določanje cen v pogodbah o nakupu plina, ki bi upošteval dinamiko trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in je že v pripravi.

Med skupno petimi nadaljnjimi ukrepi za soočanje z energetsko draginjo, ki jih je v pismu voditeljem pred petkovim neformalnim vrhom EU-ja v Pragi predstavila von der Leyen, pa je še uvedba cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike.

"Smer je vedno prava," je na vprašanje, ali gredo ukrepi za omejevanje cen plina, ki jih je v sredo predstavila predsednica komisije, odgovoril Golob. Vendar pa imajo voditelji po njegovem mnenju čas do rednega vrha EU-ja 20. in 21. oktobra v Bruslju, ko bodo te ukrepe predvidoma tudi potrjevali. Izrazil je prepričanje, da bodo ta čas učinkovito uporabili.

Razprava o t. i. cenovnih kapicah za plin je bila sicer doslej po premierjevem mnenju nekoliko poenostavljena, saj niso vse kapice enake. "Vse je odvisno od tega, kam jo postaviš, in o tem bomo danes govorili. Ne bomo govorili o tem, ali se strinjamo o izrazih, ampak o tem, ali te ukrepe vsi razumemo enako," je pred današnjim prvim zasedanjem Evropske politične skupnosti (EPS) povedal Golob.

Golob (desno) z gostiteljem, češkim premierjem Fialo. Foto: Reuters
Golob (desno) z gostiteljem, češkim premierjem Fialo. Foto: Reuters

Prvo zasedanje Evropske politične skupnosti (EPS)

Po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela je današnje srečanje zelo pomembno, saj se države na evropski celini spoprijemajo z enakimi izzivi in voditelji bodo imeli priložnost za razpravo in izboljšanje sodelovanja.

Prvo srečanje Evropske politične skupnosti (EPS) kaže na enotnost Evrope, je v Pragi ob začetku zasedanja dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Cilj srečanja, ki poteka v senci vojne v Ukrajini, je deliti skupni pogled na razmere v Evropi in oblikovati skupno strategijo.

Britanska premierka Liz Truss je po začetnem obotavljanju danes ugotovila, da je francoski predsednik Emmanuel Macron vendarle prijatelj Združenega kraljestva. Konec avgusta je v končnici tekme za premierski položaj namreč poskrbela za precej dvignjenih obrvi, ko je izjavila, da še ne more reči, ali je Macron prijatelj ali sovražnik.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je o prvem srečanju EPS-ju dejal, da gre "za veliko inovacijo". Pravo vrednost srečanja vidi v tem, da se lahko voditelji držav pogovarjajo med seboj na bolj neformalen način, "v različnih formatih, brez dnevnega reda in potrebe po sprejemanju odločitev", o skupnih vprašanjih, ki zadevajo Evropo. To naj bi po besedah Scholza prispevalo k miru, varnosti, gospodarskemu razvoju in napredku v Evropi, pa tudi k izboljšanju odnosov EU-ja z državami v soseščini, med katerimi si nekatere želijo postati članice povezave.

Tudi belgijski premier Alexander De Croo je poudaril pomen današnjega prvega zasedanja EPS-ja. "Če samo pogledate udeležbo, vidite pomembnost današnjega dogodka. Celotna evropska celina je tukaj, razen dveh držav – Belorusije in Rusije. To kaže, kako izolirani sta ti dve državi," je dejal novinarjem.

Namen EPS-ja je predvsem zagotoviti politični dialog med sodelujočimi državami ter okrepiti varnost, stabilnost in blaginjo evropske celine.

Zelenski pozval k vojaški pomoči Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je evropske voditelje pozval k vojaški pomoči Ukrajini v boju proti ruski agresiji, da bi s tem zaščitili tudi Evropo. V svojem govoru na prvem srečanju Evropske politične skupnosti (EPS) v Pragi je Rusijo označil za "najbolj protievropsko državo" in pozval k nadaljnji zaostritvi sankcij.

V Pragi vrh Evropske politične skupnosti