Slovenska politika začenja negotovo politično jesen. Sanacija po avgustovskih neurjih je izjemno zahtevna, vlada jo dodatno zapleta z vse višjimi ocenami škode, predsednik vlade pa s posegi v sestavo ministrskega kabineta. Ob tem podpora vladi upada, kažejo najnovejše meritve Mediane. Tokrat je vlado podpirala le še dobra petina vprašanih, podpora Gibanju Svoboda pa se je zmanjšala kar za pet odstotnih točk.

Kot je za tokratno epizodo Ob osmih na našem radiu komentiral politolog z ljubljanskega FDV-ja Marko Hočevar, podpora vladi skozi mandat sicer ves čas niha, a se tokrat zdi, da se stvari dogajajo v sosledju. "Ena stvar je nezadovoljstvo z obljubljenimi reformami, ki jih ni od nikoder. Drugo so problemi popoplavne obnove, tretja stvar pa so absolutni kadrovski problemi znotraj največje vladne stranke, Gibanja Soboda, in nekakšno rokohitrsko gašenje notranjih konfliktov." Na nekaterih področjih bi ukrepanje lahko nakazali tudi z zamenjavami na nižjih funkcijah, in ne ravno pri ministrih, pravi Hočevar, ki navaja, da so vsi ministri, ki so doslej morali oditi, iz kvote Gibanja Svoboda, pomenljivo pa je, da sta na primer izpraznjeni mesti ministrov za kmetijstvo ter naravne vire in prostor zdaj zasedla Marjan Šarec in Alenka Bratušek – nekdanja premierja, ki sta svoji stranki "pripojila" Gibanju Svoboda. "Mislim, da se kažejo hudi kadrovski problemi znotraj širše liberalne politike v Sloveniji, najverjetneje bodo vse bolj prihajali do izraza nekdanji kadri LDS-a in potem kadri strank "novih obrazov", ki so sledile."

Tako v primerih Uroša Brežana in Irene Šinko kot pri Tatjani Bobnar, ki je zapustila vlado že pred časom, je bilo pri odhodih zaznati nekaj jeze in užaljenosti. Da ne vemo, pod kakšnimi pogoji so ti ljudje ob nastopu vlade prevzeli funkcije, pravi Hočevar, a meni, da bi bile v politiki modre manj hitre menjave. "To je mogoče zadostovalo v menedžerskih vodah. Vlado in državo pa je treba včasih voditi drugače. Ljudje so dokaj hitro užaljeni in iz užaljenih politikov lahko zelo hitro nastanejo tudi politični nasprotniki."

Kdo bi lahko izkoristil trenja v Gibanju Svoboda?
V Gibanju Svoboda naj bi vrelo že vse od lanske epizode s predsedniško kandidaturo Marte Kos; možnost, da bi to izkoristila stranka SD, pa Hočevar komentira tako: "Da so v SD-ju s svojim položajem nezadovoljni, je možno, a dejstvo je, da nimajo politične moči. V parlamentu imajo malo poslancev, po drugi strani jim ankete ne kažejo na neko povečanje, da bi od tam lahko črpali navdih za upiranje predsedniku vlade." Levica gre medtem skozi notranje spremembe, pri čemer ni znano, kako se bo stranka konsolidirala navznoter, kjer obstajata dve struji. "Vprašanje je, kaj bo lahko prineslo obdobje brez Luke Mesca na čelu stranke, bil je namreč njihov absolutno najbolj prepoznavni politik."

V opoziciji gre SDS svojo pot, NSi ima pa po Hočevarjevih besedah pred sabo več izzivov. "Na eni strani gre za pozicioniranje v odnosu do SDS-a, potem ima na konservativnem političnem polju problem s svojo lastno identiteto, ki je izjemno prokapitalska in čedalje manj krščanska. Tretji problem pa je ta, da si želi biti vladna stranka v takšni ali drugačni vladi, tako da so že večkrat rekli, da ne grejo v koalicijo z Janezom Janšo, pa so vselej šli."

Neznanka ostaja tudi Anže Logar, pri katerem ni jasno, ali imajo v njegovem društvu jasen politični načrt – za zdaj na primer velja, da ne gredo na evropske volitve. Problem je predvsem ta, da lahko Logar, če vstopi v politiko, pridobi verjetno kakšnih 10 odstotkov. Ampak vprašanje je, kaj se ob tem zgodi z Novo Slovenijo. SDS in Logar brez NSi-ja najverjetneje ne moreta sestaviti nove vlade, hkrati pa seveda še ne vemo, ali je Logar "trojanski konj" ali lahko gre v koalicijo s kom tretjim.

Naročite se na podkast Ob osmih.