"Ponosna sem na slovensko ravnanje na evropskem parketu," pravi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše, ki smo jo v oddaji Ob osmih gostili ob tednu, v katerem Evropa praznuje desetletja miru in gospodarskega sodelovanja. A mir ni več samoumeven; gospodarstvo EU-ja je na preizkušnji, na pohodu pa populizmi vseh vrst. V intervjuju pred dnevom Evrope o tem, kako se bo Unija pozicionirala ob nepredvidljivih voditeljih svetovnih velesil, ali je sploh še velesila in kaj pomeni obrat v pospešeno oboroževanje, pa tudi o tem, kako se naša država suče po evropskem parketu.

Evropska unija praznuje. Ali še sledi vrednotam in idealu ustanovnih očetov, da naj bo to celina, na kateri vladajo mir, enotnost, blaginja in je kot taka tudi zgled drugim? Zdaj Unija propagira oboroževanje, v svetu izgublja vpliv in gospodarsko moč, krhajo se njena tradicionalna zavezništva, na primer z Združenimi državami Amerike, doma pa sta v vzponu skrajna desnica in nacionalistični populizem. Svež primer tega tedna je Romunija. Vtis je, da Unija postaja vse šibkejša in nepomembna; je ta pravilen?
Ta teden praznujemo 75. obletnico Schumanove deklaracije in mislim, da ravno teh 75 let najbolje pokaže, da je Evropska unija dobra podlaga za mir, rast in blaginjo v Evropi. In ja, Evropska unija ostaja zvesta vsem vrednotam – demokraciji, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic – ter trdno prepričana o svojem prvotnem poslanstvu, ki je zagotavljanje miru in stabilnosti. Če pa govorimo o šibkosti: demokracija morda pokaže, da je šibka pri odzivanju na razmere; avtokracija je namreč tista, ki se lahko zelo na hitro odzove. Pri demokraciji je to drugače, ampak daje neko drugo veliko vrednost. Mislim, da EU ob vsem dogajanju v svetu postaja še pomembnejši. Zdaj ogromno držav prihaja k nam, ker želijo z nami trgovati, sodelovati.

Poglejmo, na primer, odnose z Združenimi državami Amerike. Šele na papeževem pogrebu sta se ameriški predsednik Trump in predsednica Evropske komisije von der Leyen prvič po ameriških volitvah na kratko pogovarjala. Kako frustrirajoče je to Trumpovo ignoriranje za Evropsko komisijo in kdaj bo jasno, kako se bo komisija in s tem Unija odzvala na ameriški protekcionizem? Kdaj bo aktivirala tisto, kot ji pravijo, jedrsko opcijo z najstrožjimi ukrepi proti ameriškim tehnološkim velikanom in bankam?
Gotovo ni prijetno, če druga stran ni najprijetnejša sogovornica. Vendar pogovori potekajo, tako s komisarjem Marošem Šefčovičem kot z ekipo predsednice von der Leyen. Pri protekcionizmu Evropa ukrepa v štirih korakih. Prvi so pogajanja, se pravi, pripravljeni smo na pogajanja, v drugem koraku smo pripravljeni na povračilne ukrepe. Ukrepi na jeklo in aluminij so že bili sprejeti, trenutno so odloženi, ampak tu ni debate. Tudi jedrski arzenal bo prišel, ko bo pravi trenutek. Tretji korak je, da Evropa veliko gradi na diverzifikaciji, Evropa ima že šestinsedemdeset preferenčnih sporazumov z različnimi državami. Pred kratkim smo ga končali z Mercosurjem, Mehiko in Švico. In četrti zelo pomemben korak je, da moramo poglobiti notranji trg. Že Mario Draghi je rekel, da carine niso tako škodljive kot sami notranji ukrepi in tukaj delamo na celi črti. V prihodnjih tednih bo tudi komisija prišla z novimi predlogi, kako resnično izpopolniti notranji trg. To je tisti arzenal, ki bo nam pomagal znotraj Unije.

Kaj nam lahko poveste o vrhu med EU in ZDA?
Mislim, da bi bilo o tem za zdaj prezgodaj špekulirati.

Pripravljate gospodarsko napoved; kaj lahko pričakujemo, nam grozi recesija?
Prejšnji teden je svojo napoved objavil Mednarodni denarni sklad, recesije ni. Naša napoved prihaja prihodnji teden, tako da bi bilo prezgodaj točno povedati številke. Vendar pa sam načrt za okrevanje in odpornost govori o tem, da moramo narediti evropska gospodarstva odpornejša in mislim, da so tokrat odpornejša kot pred krizo, povezano z epidemijo covida.

No, najboljši poznavalci Unije doma in v Bruslju dajejo vtis, da so izjemno zaskrbljeni. Pri nas na primer profesor Mojmir Mrak opozarja, da brez odločanja s kvalificirano večino oziroma brez večinskega odločanja, vsaj pri zunanji politiki, Unija nikoli ne bo relevanten dejavnik v svetu. Ker ne bo imela stališča do nobenega vprašanja. Pri ukrepih proti Rusiji bo na primer proti Madžarska, pri Bližnjem vzhodu morda kdo drug. Ugledni bruseljski inštitut EPC rešitev vidi v neki posebni avantgardi nekaterih držav članic, morda tudi nečlanic. Kakšen je pogled Evropske komisije v povezavi s tem?
Evropska komisija se zavzema za hitrejše in učinkovitejše odločanje na področju skupne varnostne in zunanje politike. Vendar je pa res, da to ni preprosto in spremembe so v rokah držav članic.

Skratka, kakšnega hitrega predloga komisije v povezavi s temi reformami ni pričakovati?
Če na drugi strani ni želje po spremembah, mislim, da tudi komisija ne bo šla z glavo skozi zid.

Področje, na katerem je dejavnosti bistveno več, so skupne nabave orožja za Evropsko unijo, skupna vlaganja v vojaško industrijo in njen razvoj. Kaj je ključna ovira na tem področju, so to bojazni, da si bo komisija uzurpirala preveč moči, kar so pomisleki, ki jih slišimo iz nekaterih držav članic, ali pač težava denarja?
Gre za to, da varnost nikakor ni več samoumevna, tudi v Evropi ne, in Evropska unija mora biti pripravljena. Evropska komisija je predstavila tako Belo knjigo o evropski obrambi, ki daje splošne usmeritve, kot tudi načrt ReArm, ki daje nove finančne vzvode, da bi se zgodile določene spremembe. In ravno tukaj imamo instrument, ki omogoča skupno nabavo vojaške opreme, imamo tudi možnost uporabe nacionalne odstopne klavzule. Vse te možnosti so, da bi se države članice počutile bolj varne in da naredijo nekaj, če to želijo. Evropska komisija tukaj ne ukaže članicam, koliko denarja morajo nameniti za obrambo, ponudi pa možnosti. Vidimo, da si na primer baltske države resnično želijo povečati ta delež za financiranje oboroževanja, in to jim Komisija s kupnimi nabavami in posojili tudi omogoča.

Kje je Slovenija pri vseh teh strateških razmislekih in odločitvah, ko gre za oboroževanje, za odgovor na ameriški protekcionizem, za prilagajanje odnosa do Kitajske in Rusije?
Evropska komisija vidi Slovenijo kot odlično partnerico. Je pragmatična sogovornica, ampak tudi taka, ki se jo posluša.

Ker v Sloveniji je pogosto vtis, da smo nedejavni ...
Mislim, da nismo nedejavni, je pa res, da v diplomaciji čisto vse stvari ne morejo priti takoj do medijev. Ampak pogovori potekajo in kar ponosna sem na to, kako.

Doma poslušamo kar ostre kritike o tem, da je Slovenija med najslabšimi državami članicami po črpanju evropskih sredstev, tako glede kohezije kot tudi načrta za okrevanje. Kaj kažejo vaše ocene v zvezi s tem?
Res je, če pogledamo zdajšnje ocene, je Slovenija na repu po črpanju evropskega denarja. Vendar moramo vedeti, da večletni finančni okvir zajema sedem let. In na začetku je Slovenija malo počasnejša, vendar to ne pomeni, da tega denarja ne bo počrpala. Ima namreč več kot sedem let časa, da ta denar porabi, še vsakič ga je in tudi tokrat ga bo, to me ne skrbi. Bolj me je na začetku skrbel načrt za okrevanje in odpornost, ker tu je sredina leta 2026 res strogi rok, do katerega morajo biti ta sredstva porabljena. Vendar je tudi tukaj v sredini aprila vlada potrdila predlog tretje spremembe načrta za okrevanje in odpornost in spremenila program, če kakšnih naložb ne bi mogli dokončati do roka. Sicer pa je bilo počrpanih že 40 odstotkov vsega razpoložljivega denarja in sem kar optimistična, da bo to doseglo 100 odstotkov.

Ta sredstva iz sklada za okrevanje so vezana na izvajanje reform in tu je Slovenija naredila nekaj korakov. Kako te spremembe zakonodaje, ki so zdaj bodisi že sprejete bodisi predlagane v okviru plačne reforme, zdravstvene reforme, pokojninske reforme in seveda tudi dolgotrajne oskrbe, vidite v Bruslju? Gre le za kozmetične popravke ali so to dejanski premiki? Evropska komisija že desetletja opozarja države članice, tudi Slovenijo, na nujnost premikov, ampak do zdaj ni bilo kaj dosti narejeno.
Ta načrt za okrevanje in odpornost, ki govori o naložbah skupaj z reformami, je po mojem naredil premike. Veseli smo, da so premiki tako pri plačni kot pri zdravstveni, pokojninski reformi. Tudi prebivalstvo se zaveda, da so te reforme nujne. Ampak to niso reforme, ki jih je Evropska komisija ukazala Sloveniji, Slovenija je sama ocenila, da so nujne. Denar, ki je vezan na te reforme, pa gotovo pomaga. Evropska komisija sicer še ni odločala o vsebini teh reform, to bo naredila pred plačilom. Vendar mislim, da gredo v pravo smer, in glede na cikle, ki jih ima vsaka vlada v letu pred volitvami, verjetno kaj dosti ne bi bilo narejeno, če ne bi bilo raje korenčka kot palice.

Veliko izzivov sva omenili. Kaj bo vaše sporočilo ob praznovanju dneva Evrope, ki ga Evropska komisija pripravlja konec tedna? Sodeč po nastopajočih so še vedno v fokusu mladi.
9. maj je dan Evrope in prav je, da se ob tem malo ustavimo in vidimo, kje smo. Evropska unija je gotovo vsak dan lahko boljša in prav je, da vsi povemo, kakšno si želimo. Prav je pa tudi, da se vsaj enkrat na leto ustavimo in rečemo, da smo ponosni na to, kar imamo. Evropska unija je naredila veliko za mir, rast in blaginjo v Evropi in prav je, da se tega zavemo. Da Evropa ostaja sidro stabilnosti in prostor priložnosti, da je tudi zaščita za svoje državljane. 8. maja na Novem trgu v Ljubljani vabimo na dogodek, ki ga bomo začeli s predstavitvijo različnih evropskih tem, ob 19. uri pa nadaljujemo s koncertom: prihajajo Leopold I. in Drügi, Emkej in Hauptman, zbrane pa bosta nagovorili komisarka za širitev Marta Kos in predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v današnji epizodi podkasta Ob osmih.