V vojnah je ključen spopad za informacijsko prevlado v javnem mnenju, kar v zadnjem času vidimo tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu. Informacijske vojne so se še razplamtele ob pojavu družbenih omrežij, neslutene možnosti na tem področju ponuja tudi umetna inteligenca. Kako v teh blodnjakih iskati resnico, smo se v tokratni epizodi Ob osmih na Prvem programu našega radia pogovarjali z našima izkušenima vojnima poročevalkama Karmen Švegl in Vlasto Jeseničnik, ki sta močno vpeti v poročanje o najbolj žgočih konfliktih.

Karmen Švegl in Vlasta Jeseničnik. Foto: TV Slovenija/Posnetek zaslona
Karmen Švegl in Vlasta Jeseničnik. Foto: TV Slovenija/Posnetek zaslona

Karmen Švegl: Resnica je žrtev tudi v tej vojni, če ne prva, pa druga
Karmen Švegl se je oglasila iz Tel Aviva, od koder te dni spremlja dogajanje v Gazi. Meje Gaze so zdaj zaprte, zato iz enklave lahko poročajo le tam živeči novinarji. "Mi se lahko prebijemo do meje, lahko se z ljudmi v Gazi pogovarjamo po telefonu ali po različnih aplikacijah, in tako spremljamo, kaj se dogaja tam … Je pa Gaza res zaprta, kar pomeni, da je treba informacije, ki jih dobivamo, 100-krat preveriti pri različnih virih. Ko na primer rečemo "palestinski zdravstveni viri poročajo", to pomeni ministrstvo Hamasa. In Hamas je v vojni z Izraelom, torej je v njegovem interesu, da povečuje tudi podatke o številu žrtev, in to potrdijo lokalni novinarji, ko so tam sami."

Znan je primer bolnišnice, ki je bila v Gazi bombardirana. "Že pol ure po napadu, ko števila žrtev ni mogoče prešteti, se je govorilo o 500 mrtvih. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za raketo Islamskega džihada, in ne za izraelski napad. Zato je potreben čas za analizo različnih informacij in dokumentov, seveda pa se moramo zanesti na lokalne vire, čeprav tudi ti novinarji, treba je vedeti, so pod pritiskom, in si ne upajo vedno povedati vsega, kar vedo. S tem bi namreč tvegali svojo varnost in varnost svojih družin, ki so z njimi ujete v Gazi." Kot poudarja, Izrael in Hamas bijeta informacijsko vojno, a Izrael je kljub vsemu demokratična država. "Izraelska vojska nekomu odgovarja, Hamas pa ne, in informacije ne morejo biti posredovane enakovredno. Zato na terenu iščemo ravnovesje. Sama sem to območje pokrivala 20 let, tako da že vsa ta leta poznam ljudi, ki so zato veliko bolj zaupljivi in povedo več."

Vse, ki spremljajo novice o vojnah, opozarja predvsem na pasti družbenih omrežij in različnih nepreverjenih kanalov. "Ljudje vendarle morajo prisluhniti uveljavljenim osrednjim medijem bolj, kot pa zanesti se na objave, ki jih morda dobivajo na svojem Facebookovem profilu, Instagramu, Tik Toku in še kje, kjer lahko vsako minuto vidimo novo propagando."

Napad na bolnišnico v Gazi. Foto: Reuters
Napad na bolnišnico v Gazi. Foto: Reuters

Vlasta Jeseničnik: Rusija je svojo propagando privedla do popolnosti
Dopisnica RTV Slovenija iz Moskve je v svoji dolgoletni karieri poročala med drugim iz Čečenije, Afganistana in Ukrajine, vse od začetka ruske invazije na to državo pa je poročanje iz Rusije svojevrsten izziv. »Za nas dopisnike iz držav, ki jih je Rusija uvrstila med neprijateljske, se je informacijska krajina tu zelo spremenila. Veliko tujih dopisnikov je kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino zapustilo Rusijo, tu pa praktično ni več neodvisnih medijev. Ostala je res samo zelo agresivna državna propaganda.« Najvplivnejši mediji so pod izrazitim vplivom Kremlja, spletne strani neodvisnih medijev so blokirali. »K sreči se do tujih medijev in do teh, ki so blokirani, da dostopati drugače, a večina Rusov informacije o vojni dobiva na državnih televizijah in tam res lahko spremljamo agresivno propagando.« V državo večkrat povabijo tudi tuje novinarje in blogerje, ki jih potem odpeljejo denimo v Doneck in Lugansk, od tam pa poročajo za tisti del zahodne javnosti, ki ga Moskva želi resnično nagovoriti, pravi Jeseničnik.

Kot še pove, je Rusija svojo propagando privedla do popolnosti. »Ne gre samo za to vojno, ampak za vse, kar govorijo v ruskih medijih: o predsedniku Putinu, o ruskih politikih, ruskih športnikih, umetnikih in tako naprej.« Da dopisnik pridobi prave informacije, je zelo pomembno, da bere vire v izvirniku, tudi jezikovnem, predvsem pa, da si ustvari svoj krog verodostojnih virov informacij in jih preverja. Tu pa je težava znova hitrost.

Prisluhnite podkastu Ob osmih.

Karmen Švegl in Vlasta Jeseničnik: Dezinformacije kot orožje v vojnah