Foto: Nebojša Tejić/STA
Foto: Nebojša Tejić/STA

Pahor je ob tem državljane pozval, da na dan državnosti za hip opustijo razlike med nami, ki so popolnoma legitimne in so v demokratični državi celo nujne za razvoj, in da so tisti večer ponosni na to, kar smo dosegli skupaj.

Po njegovih besedah smo Slovenci vse, kar smo velikega dosegli, vedno dosegli samo, če smo skupaj delali. "Če bomo delali skupaj, bomo dosegli skoraj nemogoče. Znamo nastopiti skupaj, ko so vse druge možnosti izčrpane", je dodal Pahor.

Mladi v Sloveniji imajo po predsednikovem mnenju vse možnosti, da v miru, varnosti in blaginji razvijajo svoje talente. Poudaril je, da so ga okoli novega leta spraševali, kaj je njegova osebna želja v letu, ki prihaja. Odgovoril jim je, da si želi, da bi dan državnosti praznovali na Trgu republike v Ljubljani in na trgih po državi skupaj po koncu epidemije covida-19 za skupno vizijo v naslednjih 30 letih.

Srečen je, da smo skupaj opravili z epidemijo, čeprav vseh težav še ni konec, ampak nam bo vseeno prihodnji petek omogočeno povsod po državi praznovanje dneva državnosti.

Razstave ob 30. obletnici slovenske osamosvojitve

Razstava, ki so jo pripravili celjska občina, Muzej novejše zgodovine Celje in Gimnazija Celje-Center, na ogled pa do 18. julija, predstavlja razvoj dogodkov, ki so privedli do prelomnega obdobja pred tremi desetletji. Prikazano je dogajanje na Celjskem v času slovenske pomladi, demokratizacije, obrambnih priprav, razglasitve samostojnosti in osamosvojitvene vojne. Vsebina zgodovinskih dogajanj je dopolnjena z umetniškimi interpretacijami dijakinj Gimnazije Celje-Center.

Avtorica razstave Darja Jan je za STA povedala, da je razstava na 19 panojih vsebinsko razdeljena na pet sklopov.

Prvi sklop predstavlja slovensko pomlad s predstavitvijo političnega vrenja v 80. letih prejšnjega stoletja in vrhunec leta 1988 s procesom proti četverici oz. z afero JBTZ in ustanovitvijo odbora za varstvo človekovih pravic.

Drugi sklop, ki so ga poimenovali Demokratizacija, pa obiskovalce razstave seznanja z nastankom novih političnih strank in prvimi večstrankarskimi demokratičnimi volitvami leta 1990.

Tretji sklop z naslovom Obrambne priprave poudarja pomen ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite z namenom zavarovanja nastajajoče slovenske države, v katero so bili vključeni zanesljivi posamezniki iz vrst Teritorialne obrambe.

Četrti sklop Plebiscit in samostojnost pa je izpostavil plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, sprejetje pomembnih osamosvojitvenih zakonov in listin za rojstvo nove države ter začetek agresije.

V petem sklopu, ki ga je Janova poimenovala Celje v osamosvojitveni vojni, je predstavljeno dogajanje v Celju, ki je, kljub napetosti okoli celjske vojašnice, veljalo za oazo miru, ker ni prišlo do odkritih oboroženih spopadov.