Številke so jasne: tisti, ki poklicno merijo javno mnenje, so izračunali, da se pri volilni udeležbi nad 42 odstotkov zmaga obeta Nataša Pirc Musar, pri nižji udeležbi pa ima še vedno dobre možnosti Anže Logar.

Zoran Potič, komentator časopisa Dnevnik, je prepričan, da učinek spomladanskih državnozborskih volitev še traja. Če to drži, lahko vendarle pričakujemo nekoliko višjo udeležbo kot v drugem krogu pred petimi leti, pa tudi vsaj delno mobilizacijo volilnega telesa levo od sredine, ki pogosto glasuje proti. Miha Orešnik, novinar in voditelj na portalu N1, se strinja, da so letos soočenja uglajena in brez ostrih robov, ugotavlja pa, da je v zadnjem tednu Logar vendarle prestavil v "višjo prestavo".

Podoben položaj kot v dvoboju Peterle – Türk

"Slika, ki jo dajejo javnomnenjske raziskave pred drugim krogom predsedniških volitev, je pričakovana. Tudi na volitvah 2007 smo imeli podobno situacijo, ko sta se v prvem krogu med drugimi ob močnem desnosredinskem kandidatu pomerila dva močna levosredinska kandidata. Kdor od njiju se je prebil v drugi krog, je pobral levosredinske glasove. Mislim, da se enako dogaja zdaj," razmišlja Potič. Orešnik spomni, da je leta 2007 Danilo Türk v prvem krogu za las – za manj kot 4000 glasov prehitel Mitjo Gasparija, in postreže s podatki: "Medtem ko je favorit desnice Lojze Peterle v drugem krogu pridobil le 35.000 glasov, Türk pa več kot 400.000 dodatnih glasov, kar pomeni, da je posrkal tako Gasparijeve glasove kot tudi glasove takratnega kandidata Zmaga Jelinčiča, ki je – ne pozabimo – v prvem krogu dobil skoraj 20 odstotkov glasov. Mislim, da Pirc Musar danes takšnega bazena, kot ga je imel Danilo Türk pred 15 leti, nima."

Obeta se višja udeležba kot pred petimi leti

O volilni udeležbi v drugem krogu je težko ugibati, a zdi se, da bo presegla udeležbo na prejšnjih predsedniških volitvah, ko je glasovalo okrog 42 odstotkov volilnih upravičencev, menita sogovornika. "Pred petimi leti je bila udeležba v prvem krogu 44-odstotna, v drugem 42-odstotna. Na teh volitvah bo verjetno nižja kot v prvem krogu, a še zmeraj okrog ali blizu 50 odstotkov," meni Potič, ki spomni na napovedi analitikov, ki merijo javnomnenjsko razpoloženje v družbi: "Če bo volilna udeležba presegla 45 odstotkov, ni večje dileme, kaj se bo zgodilo na volitvah. Če bo nižja, bo Nataša Pirc Musar zaskrbljena. Te domneve temeljijo na predpostavki, da je desno volilno telo bolj disciplinirano, zvesto, zanesljivo, da bolj sledi strankarskim priporočilom."

"Logarjeva srečna okoliščina je, da ima trdno bazo volivcev SDS, in to bazo mora le širiti," dodaja Orešnik. "Če je nastopal zmerno in se skušal distancirati od nekaterih strankarskih praks, mu volivci SDS tega niso zamerili. Vsem je bilo jasno, tako kandidatu kot volivcem, da mora ta bazen širiti in pobirati sredinske glasove. A sodeč po anketah, v podzavesti ljudi ostajata tudi zadnji dve leti vladavine SDS-a, ne glede na to, kako je zmeren in spravljiv in da nastopa popolnoma drugače kot ključni akterji iz SDS-a."

V podkastu tudi o tem, kako bi z Golobovo vlado sodelovala Nataša Pirc Musar in kako Anže Logar, pa o vlogi dvojice Janša–Kučan trideset let pozneje.