To je bilo opazno na začetku spomladanskega dela sezone. Odločal sem se zgolj za eno prosto mesto v napadu, kajti Žan Celar, Žan Medved, Nik Prelec in Aljoša Matko so odigrali perfektni tekmi tako proti Nemčiji kot proti Rusiji. O tem ni nobene debate. Fantje so mi dali natanko to, kar iščem.

Odločal sem se torej zgolj še za enega napadalca. In odločil sem se na podlagi videnega. Pri Janu se vidi, da počasi prihaja v želeno formo, ampak v tem trenutku sem se odločil za Daria Kolobarića. Za fanta, ki je v vrhu lestvice strelcev 1. SNL, ki ima največ asistenc in največ tekem med mladimi reprezentanti, ki je mlajši od Jana in ki bo z nami tudi v naslednjih kvalifikacijah.

Mlakar vsekakor ima vse lastnosti, da nekoč postane vrhunski nogometaš in standardni član najboljše izbrane vrste, a kot pravim, moral sem se odločiti za eno ime. Odločitev je bila izjemno težka. Ob Kolobariću in Mlakarju je bil v konkurenci tudi mladi Benjamin Šeško, ki se prav tako pospešeno razvija v enega najboljših mladih napadalcev v Evropi, pred seboj ima svetlo prihodnost in je začel v zadnjem času redno zabijati.

Lahko si predstavljate, kako težko se je odločiti samo za enega. Priznam, da je za mano kar nekaj neprespanih noči, toda na koncu sem se odločil za Kolobarića. Zavedam se, da se bodo nekateri s tem strinjali, spet drugi ne, toda to je bila izrecno moja odločitev, ki ni bila lahka. Ne samo pri napadalcih, tudi na kakšnem drugem položaju sem imel nekaj dilem.

Selektor mlade slovenske nogometne reprezentance Milenko Aćimović o tem, zakaj v izbrano vrsto ni vpoklical napadalca Jana Mlakarja. Vir: EkipaSN