Kraljica motošporta letos ne bo obiskala kneževine, kjer so 19. marca zaradi izbruha pandemije novega koronavirusa SARS-CoV-2 dirko za VN Monaka, eno izmed draguljev v kroni formule ena, odpovedali prvič v 66 letih.

Odpoved dirke predstavlja velik finančni udarec za majhno državico ob Azurni obali. Tamkajšnji inštitut za statistiko in ekonomske študije ocenjuje, da višina izgubljenega dohodka od dirke znaša približno 140 milijonov evrov.

VN Monaka nam je do zdaj ponudil kopico vznemirljivih dirk. Dirka leta 1982, prva po tragični smrti legendarnega Gillesa Villeneuva, je poskrbela za razburljiv zaključek, dve leti pozneje je svetovno motošportno javnost nase z izjemnim dirkanjem po poplavljenih ulicah Monte Carla opozoril Ayrton Senna. Nepozaben je tudi njegov obračun z 'rdečo petico' Nigelom Mansellom iz leta 1992.

A zagotovo je najbolj razburljivo zgodbo spisala dirka, ki so jo dirkači odpeljali na današnji dan leta 1996. Dirka, ki jo je začelo 21 dirkačev, končali so jo trije, prestižno zmago pa je z enim največjih presenečenj v zgodovini tega športa odnesel - Francoz Olivier Panis.

Ligier brez realnih možnosti za stopničke
Panis, ki je v prejšnjih dveh letih dvakrat stopil na drugo najvišjo stopničko (VN Nemčije 1994 na Hockenheimgingu in VN Avstralije 1995 v Adelaidu), pred začetkom dirkaškega konca tedna v Monte Carlu leta 1996 ni imel večjih možnosti za kakšno vidnejšo uvrstitev, kaj šele uvrstitev na oder za zmagovalce. Dirkalnik njegovega moštva Ligier na ozkih ulicah kneževine preprosto ni bil dovolj konkurenčen, jasno je tudi, da je v Monaku dosežek v kvalifikacijah oziroma razvrstitev pred začetkom dirke pomembnejša kot kjer koli drugje. Francoz je kvalifikacije končal na 14. mestu, za najhitrejšim dirkačem tistega dne, Michaelom Schumacherjem (Ferrari), je zaostal za drobec več od dveh sekund.

Kaotičen začetek na razmočenih ulicah
Od leta 1950, ko so izpeljali prvo dirko formule ena za VN Monaka, se je le desetkrat zgodilo, da je na koncu slavil dirkač, ki je nedeljsko preizkušnjo začel s četrtega mesta ali nižje. Kako pomemben je 'pole position' dokazuje tudi podatek, da je na zadnjih 19 dirkah kar 12-krat slavil najhitrejši iz kvalifikacij. A leto 1996 je bilo posebno. Najhitrejšega iz kvalifikacij Schumacherja je že pred uvodnim zavojem prehitel Britanec Damon Hill. Nemec, aktualni svetovni prvak, je napad na tretjo zaporedno zmago v kneževini z uničenim sprednjim levim delom dirkalnika sklenil že v prvem krogu. Poleg njega so nastop v prvem krogu končali še štirje dirkači (Jos Verstappen, Giancarlo Fisichella, Pedro Lamy in Rubens Barrichello), po 10. odpeljanem krogu jih je na stezi vztrajalo le še dvanajst.

Smola za Hilla in Alesija, sreča za Panisa
Hill, ki je tistega leta osvojil naslov svetovnega prvaka, je vodil prepričljivo, nato pa mu je verjetno krstno zmago v Monte Carlu odnesla eksplozija Renaultovega pogonskega sklopa v njegovem williamsu v 40. krogu. Vodstvo je prevzel Jean Alesi, a se je tudi njegova dirka sfižila zaradi okvare zadnjega vzmetenja na benettonu. Na čelo kolone je tako zapeljal Panis, ki je imel dobre štiri sekunde naskoka pred tedaj drugouvrščenim Davidom Coulthardom (McLaren), še nekaj več pred tretjeuvrščenim Johnnyjem Herbertom (Sauber).

Finski nalet na Irvina
Pozneje so za nenavaden trk poskrbeli še Eddie Irvine (Ferrari) in Finca Mika Salo (Tyrrell) ter Mika Häkkinen (McLaren). Severnega Irca je na stezi obrnilo, Salo in Häkkinen pa sta za njim verižno trčila. V izdihljajih monaške dirke – ta zaradi omejitve na dve uri dirkanja ni bila izpeljana v predvideni celoti – so na progi vztrajali le še štirje dirkači. Zadnjeuvrščeni Heinz-Harald Frentzen (Sauber), ki je bil krepko zadaj, ni videl več smisla v nadaljevanju, krog pred koncem je zapeljal v garažo, tako da so dirko končali zgolj trije – Panis, Coulthard in Herbert –, s čimer so podrli rekord. Namreč, prvič v bogati zgodovini elitnega razreda motošporta se je zgodilo, da so dirko končali manj kot štirje dirkači. To je bila sicer prva zmaga za Ligier po letu 1981, ko je v Kanadi slavil Jacques Laffite.

Žena dvomila, on ne
"Ženi sem pred dirko povedal, da se bom uvrstil na stopničke. Samo zamahnila je z roko in se nasmehnila. 'Nor si, dirko začenjaš s 14. mesta,' mi je odvrnila. A povedal sem ji, da dežuje in da je v dežju vse mogoče. Verjel sem v uspeh. Prepričal sem se, da je dober rezultat na dosegu roke. Ko sem bil na zadnjem treningu najhitrejši, so vsi mislili, da sem po progi dirkal z manjšo količino goriva. Vedeli smo, da smo zelo hitri. Ko dirko v Monte Carlu začneš s 14. mesta, je vse mogoče," se je v podkastu za uradno spletno stran formule ena pravljičnega konca tedna spomnil Panis in nadaljeval: "V zaključku dirke sem svoj dirkalnik videl na velikih zaslonih. Videl sem, kakšno izjemno podporo gledalcev imam. V tistem trenutku se mi je po glavi podila le ena misel: ne razbij dirkalnika! Nekajkrat je bilo zelo blizu, a se mi je uspelo izmuzniti težavam."

S hlapi goriva prečkal ciljno črto
Zadnjih deset krogov je bilo za Francoza zelo stresnih. Po radijski zvezi so mu sporočili, da v rezervoarju nima dovolj goriva za zaključek dirke. Inženirji so ga večkrat prosili, naj zavije v bokse, a tega ni želel storiti. "Prosil sem jih, naj mi povedo, kako hitro moram voziti, da bom lahko dirko končal. Vsak krog sem prihranil nekaj goriva. Nisem prestavil v šesto prestavo, tudi sicer sem dirkal zelo umirjeno. Vedel sem, da mi je David (Coulthard) za petami. Vsakič, ko se mi je približal, sem se uspešno 'odlepil' od njega in mu dal vedeti, da mi zmage ne bo lahko vzeti. Svoji ekipi sem sporočil, da bom prevzel polno odgovornost, če mi dirke ne bo uspelo končati. Enostavno sem moral izkoristiti priložnost in se zapoditi po zmago. Inženirji so se strinjali, pomagali so mi na vse mogoče načine. V dirkalniku so gorele vse lučke, vendar me to ni zmotilo niti za trenutek," je dodal.

Zapisan med legende
Za konec se mu je nasmehnila še sreča: po pravilih Mednarodne avtomobilistične zveze dirka ne sme trajati več kot dve uri, in ker je od začetka preizkušnje v kneževini minilo že 120 minut, so dirko skrajšali za tri kroge. Od predvidenih 78 so jih dirkači odpeljali 75. "Zmagal sem. Svoj dirkalnik sem parkiral pred odrom za zmagovalce. Pozneje ga niso več mogli ponovno zagnati. Rezervoar je bil popolnoma izpraznjen. Ko je tvoj dan, je tvoj dan," je še povedal Panis in sklenil: "Po rojstvu otrok je bil to najboljši dan v mojem življenju. To je bila nagrada za ves trud celotne ekipe, pokroviteljev, tudi zame in za družino. Zame je bila ta zmaga ogromna stvar. Med dirkači sem začel uživati vse večje spoštovanje. Postal sem zmagovalec dirke formule ena, dobil sem veliko nagrado. To je zelo velika stvar."

Dirka za VN Monaka 1996, Monte Carlo