Legendarni Schumi je v devetdesetih letih in na začetku novega tisočletja zaznamoval kraljico motošporta, s ferrarijem je bil tako rekoč nepremagljiv kar pet sezon zapored, v zgodovino se je z zlatimi črkami zapisal kot najuspešnejši dirkač vseh časov.

308 dirk, 91 zmag, 155 uvrstitev na oder za zmagovalce, 68 "polov" in 77 najhitrejših krogov. To so le najbolj izstopajoči podatki o njegovi karieri, za katerimi je zgodba veliko širša. Ob njegovem jubileju se na MMC-ju spominjamo bogate, nenadkriljive kariere, ki jo bo težko kdaj preseči.

Pomanjkanje denarja in težki začetki
Schumacherju, rojenemu 3. januarja 1969 v Hürthu, na začetku motošportne poti nič ni bilo podarjeno. Sin revnega zidarja iz severnega Porenja si je moral v otroštvu vsako stvar izboriti. Leta 1975 je pri šestih letih s svojim gokartom prvič okusil slast uspeha, njegova pot pa bi se kmalu zatem skoraj končala, saj starša kljub dvema službama, s čimer sta primarno vlagala v sinovo kariero, nista bila zmožna odšteti 800 nemških mark za prepotreben nov pogonski sklop. K sreči mu je na pomoč priskočil lokalni podjetnik in mu omogočil nadaljnji razvoj. Leta 1988 je 19-letni Schumacher začel dirkati v razredu formula Ford, kmalu zatem še v formula König. Leto pozneje je dirkal že v razredu formula Tri, v katerem je osvojil tudi naslov prvaka. Preboj v formulo ena je bil tako rekoč neizogiben.

Ko si z nekaj sto metri prislužiš večletno pogodbo
Leta 1991 je podjetnik Eddie Jordan v formuli ena ustanovil moštvo Jordan Grand Prix in mlademu Schumacherju razmeroma hitro ponudil priložnost. Nemec je na dirki za VN Belgije v Spa-Francorchampsu tistega leta v jordanu zamenjal Bertranda Gachota. Ta je bil udeležen v incident z nekim taksistom in bil obsojen na šestmesečno zaporno kazen. Zlato priložnost je Schumahcer izkoristil. Sicer je njegov krstni nastop v formuli ena trajal le nekaj sekund ‒ zaradi okvare sklopke se je končal po nekaj sto metrih ‒, a bliskovit štart je pritegnil pozornost vodilnih v Benettonu, ki so Schumacherju nemudoma ponudili večletno pogodbo.

Premagal trikratnega svetovnega prvaka
14 dni pozneje je Schumacher v velikem slogu pritegnil pozornost vseh ljubiteljev bencinskih športov. Na dirki za VN Italije v Monzi je kvalifikacije končal na sedmem, dirko pa na petem mestu, uvrščen je bil pred moštvenega kolega in trikratnega svetovnega prvaka Nelsona Piqueta. Zvezda je bila rojena. Sledili sta še dve šesti mesti na Portugalskem in v Španiji, sezono je sklenil z odstopoma na Japonskem in v Avstraliji.

Prve stopničke v Mehiki, zmaga v Belgiji
Že na drugi dirki sezone 1992 se je nemški mladenič prvič povzpel na oder za zmagovalce, in sicer v Ciudad de Mexicu, kjer je na dirki za VN Mehike zaostal le za Nigelom Mansllom in Riccardom Patresejem. V Sao Paulu 14 dni pozneje je bil vrstni red na odru za zmagovalce enak, v Barceloni je četrto dirko sezone končal že na drugem mestu. Le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo talentirani dirkač prvič stopil na najvišjo stopničko. To se je zgodilo 30. avgusta 1992 v Belgiji.

Prvi naslov svetovnega prvaka
Rezultati so bili vse boljši, predvsem pa bolj konstantni. Drugo zmago kariere je dosegel v Estorilu leta 1993. Sledilo je prelomno leto 1994, v katerem je po hudi nesreči v Imoli izgubil največjega tekmeca Ayrtona Senno. Dobil je kar šest od sedmih uvodnih dirk sezone, ki jo je sklenil z osmimi zmagami, dvema drugima mestoma, dvema odstopoma in ‒ dvema diskvalifikacijama. Vseeno je po zaslugi bliskovitega štarta v tekmovalno leto na koncu prvič v karieri postal svetovni prvak ‒ prvega izzivalca, Britanca Damona Hilla, je po spornem trku na zadnji dirki sezone v Adelajdi ugnal za točko.

Podvig je ponovil leto pozneje, tokrat je naslov osvojil precej laže, ubranil ga je s 33 točkami naskoka pred Hillom.

Zadnje leto pri Benettonu, selitev k Ferrariju
Naslednje leto ni uspel še tretjič zapored osvojiti naslova, premoč je moral priznati Hillu. Sledila je selitev k Ferrariju, s katerim je podpisal neverjetno pogodbo ‒ za dve leti je prejel 60 milijonov ameriških dolarjev. Moštvo iz Maranella je imelo z Nemcem velike načrte, naslov dirkaškega prvaka je nazadnje osvojilo leta 1979, naslov konstruktorskega prvaka pa štiri leta pozneje. Dolgoletna suša kultnemu italijanskemu moštvu ni bila v ponos, upalo je, da se bo rezultatska krivulja končno obrnila navzgor. To se je tudi zgodilo, a na naslov so morali Italijani počakati še kar nekaj časa. V naslednjih letih so bili ljubitelji kraljice motošporta priča izjemnim bojem med Schumacherjem in McLarnovim Miko Häkkinenom, še predtem bitki za naslov prvaka z Williamsovim Jacquesom Villeneuvom. Vse boje je Schumacher izgubil, zadnjega v letu 1999 tudi zavoljo zlomljene noge v Silverstonu, zaradi katere je izpustil šest dirk.

Začetek in konec zlatega obdobja s Ferrarijem
Med letoma 2000 in 2004 je Schumacher zmagal na več dirkah in osvojil več naslovov kot kateri koli dirkač v zgodovini. Leta 2000 je po krčevitem boju s Häkkinenom v Maranello vendarle prinesel naslov prvaka. Sezono je začel odlično, nato pa po treh zaporednih odstopih izgubil veliko prednosti, ki si jo je nabral pred tekmeci. Vseeno je v zaključku nanizal štiri zaporedne zmage in za 19 točk ugnal Häkkinena. Schumi je nato naslove prvaka osvojil še štirikrat zapored, še najbolj impresivna je bila sezona 2002, v kateri si je prvo mesto na lestvici zagotovil že julija na dirki za VN Francije na Magny-Coursu ‒ šest dirk pred koncem sezone. To je bil le eden izmed številnih rekordov, ki jih je Nemec podrl v karieri. Leta 2004 je dobil sedem dirk zapored, v sezoni jih je zmagal kar 13. Kariero v formuli ena je prvič sklenil po koncu sezone 2006.

Umazane igrice omadeževale ime
Kariera najuspešnejšega dirkača, ki se je leta 2010 vrnil med elito z Mercedesom in jo še zadnjič zapustil leta 2012, je bila sicer prežeta s številnimi spornimi trenutki, ki so omadeževali njegovo ime. Že leta 1994 je po mnenju številnih na zadnji dirki sezone namerno trčil v najbližjega zasledovalca v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo Hilla in ga tako izločil iz boja za naslov prvaka, tri leta pozneje je vajo ponovil, le da jo je tokrat v Jerezu skupil Villeneuve. Kanadčan je po namernem trku, ob katerem je Schumacher obtičal v peščenem izletnem območju, dirko lahko nadaljeval in mu tako speljal naslov za tri točke.

Po sezoni je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) Schumacherja kaznovala z diskvalifikacijo iz skupnega seštevka, ni pa mu tudi odvzela petih zmag, ki jih je nabral v koledarskem letu. Toda to še zdaleč nista bili edini umazani potezi v njegovi karieri, leta 2006 je med drugim v Monte Carlu med kvalifikacijami proti koncu proge ustavil dirkalnik in s tem onemogočil zadnji hitri krog glavnemu tekmecu Fernandu Alonsu, s čimer si je pozneje prislužil kazen, zaradi katere je nedeljsko dirko v kneževini začel z zadnjega štartnega mesta.

Nesreča med smuko ob koncu leta 2013
Dirkanje z vratolomno hitrostjo in premagovanje G-sil je nekaj, kar je Schumacher po koncu kariere zelo pogrešal. Adrenalin je iskal in našel drugje, tudi v smučanju, kar pa je ‒ žal ‒ usodno vplivalo na njegovo življenje. Vsak konec leta si je s svojo družino privoščil smuko, nič drugače ni bilo ob izteku leta 2013, ko se je s svojimi najbližjimi odpravil v priljubljeno francosko zimsko letovišče v Meribelu, kjer je želel nazdraviti novemu letu in tudi svojemu rojstnemu dnevu. A usoda se je tokrat z njim kruto poigrala. Med smučanjem s 14-letnim sinom Mickom zunaj urejenih prog je izgubil ravnotežje, padel in z glavo treščil ob skalo. Zdravniki so se pozneje strinjali, da mu je življenje rešila čelada ‒ ta je zaradi sile ob udarcu celo počila ‒, sicer bi tedaj 44-letni Schumacher skoraj zagotovo podlegel poškodbam na kraju nesreče.

Včasih za naslov prvaka, zdaj se je boril za življenje
Poškodovanca so hitro prepeljali v bolnišnico v Grenoble, kjer je bil zaradi poškodbe lobanje in možganskih krvavitev potreben nevrokirurški poseg. Po padcu je bil nekoliko zmeden in pri zavesti, ob prihodu v bolnišnico je bil že nezavesten. Pozneje je bil potreben še drugi operativni poseg, s katerim so mu sprostili pritisk na možgane. Zdravniki o njegovem zdravstvenem stanju sprva niso želeli preveč govoriti, a z njihovih obrazov se je dalo razbrati, da je stanje zelo resno.

Je v najboljših rokah
To je ovito v tančico skrivnosti, saj je družina večkrat poudarila, da želi zasebnost. Eden njegovih najboljših prijateljev in tudi nekdaj tesni sodelavec pri Ferrariju Jean Todt je pojasnil, da legendo formule ena na njegovem domu ob Ženevskem jezeru obišče dvakrat mesečno, da zelo pazi, kaj zaupa javnosti o njegovem stanju, z njim spremlja tudi dirke v kraljici motošporta. "Res je, v Švici sem letos z Michaelom spremljal dirko za VN Brazilije v Interlagosu," je sedmi sili zaupal 72-letnik. V sredo se je na družbenih omrežjih oglasil tudi Schumacherjev ožji krog družine. "Lahko ste prepričani, da je Michael v najboljših rokah in da mu pomagamo po najboljših močeh. Michael želi, da njegovo zdravstveno stanje ostane tajno, zato vas prosimo za razumevanje," so med drugim zapisali na Instagramu.

Vedno se bo boril!
Schumacher je v formuli ena pustil neizbrisljiv pečat. Izjemne predstave, fantastične dirke, dominantnost, zmage, naslovi prvaka in številni rekordi. "Nikoli ne mislite, da je uspeh odvisen zgolj od vaših sposobnosti. V trenutku, ko začnete poslušati zgolj sebe, naredite prvi korak proti nazadovanju. Cvetovi zmag sodijo v več vaz," je v svojem slogu nekoč na vprašanje o receptu za uspeh odgovoril Schumacher.

Dodal je: Vedno sem verjel, da nikoli, ampak res nikoli, ne smeš obupati. Vedno se moraš boriti, četudi imaš za uspeh minimalne možnosti." In Schumacher se bo vedno boril. Vse najboljše, Michael!