Mehiška dirka ima v formuli ena dolgo tradicijo, kljub temu, da so je večkrat črtali s koledarja. Vseeno pa Mednarodna avtomobilistična zveza tega ni storila zaradi upada zanimanja, temveč zaradi varnosti - organizatorji večkrat niso imeli nadzora nad 200 tisoč-glavo množico, ki se je drenjala ob kultni progi v prestolnici.

Vrsto let dirkači formule ena niso dirkali v Mehiki, leta 2015 se je dirka vrnila v mehiško prestolnico po neverjetnih 23 letih. Tokrat so morali organizatorji izdatno poskrbeti za varnost, spremenili so tudi progo, vključno s kultnim zavojem 'peraltada'.

Edini mehiški dirkač z zmago v formuli ena, Pedro Rodriguez, je poskrbel tudi za najboljšo uvrstitev Mehičanov na domači dirki - leta 1968 je bil četrti.

Clark leta 1963 razred zase
Krstno dirko za VN Mehike so izvedli leta 1962, vendar ta ni štela za svetovno prvenstvo v formuli ena. Dobil jo je Jim Clark pred Jackom Brabhamom in Innesom Irelandom. Leto pozneje je bila dirka že uvrščena na koledar kraljice motošporta. Izpeljali so jo 27. oktobra. Clark je s svojim lotusom blestel že v kvalifikacijah, saj je bil kar sekundo in sedem desetink hitrejši od vseh ostalih, med dirko je ta čas izboljšal še za sedem desetink, za nameček bi mu skoraj uspelo čisto vse tekmece prehiteti za krog. Drugi je bil Brabham (Brabham), tretji pa Richie Ginther (BRM). Slednja sta bila edina, ki ju Clark ni prehitel za krog. Po dirki je imel Britanec v dirkaškem seštevku za svetovno prvenstvo 54 točk, Ginther 29, Graham Hill 25. To je bila predzadnja dirka sezone, ki se je končala v Južnoafriški republiki.

Slovo kultne peraltade
Dirkališče v Ciudad de Mexicu so zgradili leta 1962, leto pozneje so na njem priredili krstno dirko, ki je štela za svetovno prvenstvo v formuli ena. Do leta 1970 je dirkališče gostilo dirke formule ena, nato pa je zaradi varnostnih razlogov nastopila 16-letna suša. Pred sezono 2015 je dirkališče doživelo celovito prenovo pod budnim očesom nemškega arhitekta Hermanna Tilkeja. Štartno-ciljno ravnino so rahlo podaljšali, del med 7. in 13. zavojem je bil rahlo spremenjen, največjo spremembo pa je doživel zavoj peraltada, ki je popolnoma spremenjen, dirkači ga zdaj zaradi šikane prevozijo le slabo polovico. Krog, ki je sestavljen iz 17 zavojev, je dolg 4,304 km. V štartno-ciljni ravnini dirkači krepko presežejo hitrost 360 km/h, pred prvim zavojem jo morajo ob silah v višini 4G zmanjšati na približno 100 km/h.

Verstappen se počuti kot doma
V zgodovini dirke za VN Mehike si štirje dirkači delijo prvo mesto po številu zmag: po dvakrat so slavili Clark (1963, 1967), Alain Prost (1988, 1990), Nigel Mansell (1987, 1992), Max Verstappen (2017, 2018) in Lewis Hamilton (2016, 2019). Izenačeno je tudi na vrhu glede konstruktorjev: po trikrat so zmagali Lotus (1963, 1967, 1968), McLaren (1969, 1988, 1989), Williams (1987, 1991, 1992) in Mercedes (2015, 2016, 2019).

Zmagovalci vseh dirk za VN Mehike: