Ferrari je tudi v Barceloni med favoriti za končno zmago. Foto: EPA
Ferrari je tudi v Barceloni med favoriti za končno zmago. Foto: EPA

Dirkališče v Barceloni moštva in dirkači poznajo zelo dobro, dolga leta je Montmelo gostil zimska testiranja, zato tudi španske dirke v zadnjih letih niso bile pretirano zanimive. Za to je bila kriva tudi zasnova proge, ki je praktično onemogočala boje oziroma prehitevalne manevre.

Prednjačijo namreč srednje hitri in hitri zavoji, v katerih je bilo sledenje dirkalnikom zaradi turbulentnega zraka tako rekoč nemogoče. Dirkači dirkalniku pred seboj niso mogli slediti, zaradi turbulence so izgubljali podtlak oziroma aerodinamični oprijem, zaradi podkrmarjenja pa so morali upočasniti vožnjo, če so želeli premagati centrifugalno silo in zavoj zvoziti brez izleta v izletno območje.

To je pomenilo, da so se na dirkah zelo hitro vzpostavile večsekundne razlike med dirkači, zaradi katerih je bilo tudi v dolgih ravninah prehitevanje (iz zavetrja) praktično nemogoče.

Letos utegne biti nekoliko drugače. V luči tehničnih sprememb, s katerimi je poenostavljena karoserija dirkalnikov, kar pomeni, da je primarni vir aerodinamičnega oprijema podvozje dirkalnika, naj bi bil vpliv turbulentnega zraka izdatno zmanjšan, s tem pa tudi omogočeno lažje sledenje na progi.

Proga, ki ima tako rekoč vse

Circuit de Barcelona-Catalunya je dirkališče s 4,675 km dolgo progo in 16 zavoji. Proga ima tako rekoč vse, od počasnih do srednje hitrih in hitrih zavojev, ima tudi dve daljši ravnini, zato je bila tudi zelo primerna za zimska testiranja moštev pred začetkom sezone. Prav to je tudi eden izmed razlogov, da je po navadi španska dirka vse prej kot vznemirljiva: moštva progo poznajo zelo dobro, zaradi testiranj so na VN Španije pripravljena bolj kot na katero koli drugo preizkušnjo. Najhitrejši krog je leta 2021 odpeljal Max Versappen z red bullom (1:18,149).

Juan Manuel Fangio (levo) je lovoriko, ki jo je osvojil na krstni dirki F1 za VN Španije v Barceloni, takole 3. novembra 1951 v Milanu predal generalnemu direktorju Alfa Romea Antoniu Alessiu. Foto: AP
Juan Manuel Fangio (levo) je lovoriko, ki jo je osvojil na krstni dirki F1 za VN Španije v Barceloni, takole 3. novembra 1951 v Milanu predal generalnemu direktorju Alfa Romea Antoniu Alessiu. Foto: AP

1951: Fangio do prvega naslova prvaka
Prvo dirko, ki je štela za svetovno prvenstvo v kraljici motošporta, so nato organizirali 28. oktobra 1951. Bila je zadnja dirka sezone, za naslov svetovnega prvaka sta se potegovala Argentinec Juan Manuel Fangio (Alfa Romeo) in Italijan Alberto Ascari (Ferrari). Ta je imel za vodilnim dve točki zaostanka in si je v kvalifikacijah priboril najboljši štartni položaj, ki pa mu ga zaradi silnih težav s čezmernim obrabljanjem gum ni uspelo pretopiti v zmago. Na koncu je za zmagovalcem Fangiem zaostal kar za dva kroga in je osvojil šele četrto mesto. To je bil za Fangia prvi od petih naslovov svetovnega prvaka, preostale naslove je osvojil v letih 1954, 1955, 1956 in 1957.

Legendarni Ayrton Senna je leta 1986 dirko za VN Španije dobil za pičlih 14 tisočink sekunde. Foto: AP
Legendarni Ayrton Senna je leta 1986 dirko za VN Španije dobil za pičlih 14 tisočink sekunde. Foto: AP

1986: Senna slavil za pičlih 14 tisočink
13. aprila 1986 so ljubitelji motošporta lahko uživali v razburljivi končnici dirke za VN Španije v Jerezu, kjer je Britanec Nigel Mansell z williamsom po opravljenem postanku in na svežem kompletu gum skokovito topil zaostanek za vodilnim Brazilcem Ayrtonom Senno. Ta je z lotusom zadnji krog začel le sekundo in pol spredaj, a je zaradi precej zavite proge nekako le uspel za seboj zadržati Britanca, ki kljub boljšemu oprijemu ni mogel švigniti mimo. Na koncu je zaostal za zgolj 14 tisočink sekunde, kar je druga najmanjša razlika v zgodovini formule ena. S tretjim mestom se je moral v mclarnu zadovoljiti Alain Prost.

Dvoboj Nigela Manslla in Senne leta 1991. Foto: YouTube
Dvoboj Nigela Manslla in Senne leta 1991. Foto: YouTube

1991: Neizprosen boj Manslla in Senne
Dirkaški konec tedna v Barceloni leta 1991 je zaznamoval pretres na vrhu Mednarodne avtomobilistične zveze, kjer je (kontroverznega) dolgoletnega predsednika Jeana-Marieja Bellestreja zamenjal Max Mosley. A na progi sta vso pozornost ukradla edina kandidata za naslov, Senna in Mansell. Na koncu je smetano pobral Britanec, ki je za dobrih 11 sekund ugnal Prosta (Ferrari), tretji je bil njegov moštveni kolega, Italijan Riccardo Patrese. Po dirki, ki je poznana predvsem po neizprosnem boju Senne in Manslla v štartno-ciljni ravnini, je imel Mansell dve dirki pred koncem sezone 'le' še 16 točk zaostanka za Brazilcem. Upanje o osvojitvi naslova je ostalo ... a ne za dolgo.

1994: Schumacher le s peto prestavo
29. maja 1994 je Damon Hill za Williamsa, ki se je še vedno pobiral po tragični smrti Senne v Imoli, dosegel prvo zmago v sezoni. Britanec je suvereno odpeljal zaključek dirke in si privozil več kot 20 sekund prednosti pred drugouvrščenim Michaelom Schumacherjem (Benetton), ki pa je večji del katalonske preizkušnje odpeljal v peti prestavi, potem ko mu je skoraj v celoti odpovedal menjalnik. Nadvse impresivna predstava mladega Nemca, ki je imel na vrhu svetovnega prvenstva 29 točk naskoka. To je bila sicer prva dirka med elito v karieri Škota Davida Coultharda, ki je pri Williamsu zamenjal Senno. Zaradi okvare dirkalnika jo je končal v 32. od 65 krogov.

Michael Schumacher je leta 1996 v Španiji dosegel prvo od svojih 72 zmag za Ferrari. Foto: AP
Michael Schumacher je leta 1996 v Španiji dosegel prvo od svojih 72 zmag za Ferrari. Foto: AP

1996: Schumacherjeva prva zmaga s Ferrarijem
72 zmag je na dirkah formule ena za Ferrari dosegel legendarni Michael Schumacher, a prvič je v rdečem dirkaškem kombinezonu na najvišjo stopničko stopil 2. junija 1996. Dirko za VN Španije v Barceloni sicer ni začel najbolje, zaradi težav s sklopko je izgubil kar nekaj mest, obenem je povzročil za nekaj trkov za seboj, a v nadaljevanju se je hitro pobral in v hudem nalivu z neverjetno predstavo dokazal, zakaj se ga je prijel vzdevek 'Regenmeister' oziroma mojster v dežju. V 12. krogu je švignil mimo Hilla in se mu odpeljal v daljavo. Na koncu je ciljno črto prečkal z več kot 45 sekundami naskoka pred Francozom Jeanom Alesijem (Benettonom), tretji je bil Kanadčan Jacques Villeneuve (Williams). To je bila za Nemca 20. zmaga v karieri.

Pastor Maldonado je leta 2012 z zmago na dirki za VN Španije šokiral motošportni svet. Izjemen začetek sezone, na prvih sedmih dirkah so ljubitelji formule ena videli kar sedem različnih zmagovalcev! Foto: EPA
Pastor Maldonado je leta 2012 z zmago na dirki za VN Španije šokiral motošportni svet. Izjemen začetek sezone, na prvih sedmih dirkah so ljubitelji formule ena videli kar sedem različnih zmagovalcev! Foto: EPA

2001: Boleč odstop Häkkinena
29. aprila 2001 sta bila glavna kandidata za zmago na španski dirki le Schumacher (Ferrari) in Mika Häkkinen (McLaren). Hitro sta se odlepila od tekmecev in pravzaprav dirkala svojo dirko. Precej uspešnejši je bil Finec, ki si je v zaključku dirke, v katerem je vodil od 44. kroga, nabral že 40 sekund prednosti, nato pa doživel hladen tuš. Ob začetku zadnjega kroga mu je začel brez kakršnega koli opozorila odpovedovati Mercedesov pogonski sklop. Svojo vožnjo je izdatno upočasnil in naposled s proge zavil v sedmem zavoju. Schumacher je smolo nasprotnika, jasno, izkoristil in se odpeljal 47. zmagi naproti.

2012: Maldonado poskrbi za šok
Za enega največjih šokov v zgodovini formule ena je leta 2012 poskrbel venezuelski dirkač Pastor Maldonado. Po Hamiltonovi diskvalifikaciji v sobotni vožnji na čas je podedoval 'pole' in na koncu presenetljivo zmagal, potem ko so pri Williamsu taktično nadigrali Ferrarija in velikega ljubljenca španskega občinstva, Fernanda Alonsa. To je bila za Maldonada prva in edina zmaga v formuli ena ter prva zmaga moštva Williams po VN Brazilije 2004.

2016: Kjer se prepirata dva, Verstappen dobiček ima
Dirka za VN Španije 15. maja 2016 je znana predvsem po dveh dogodkih: po medsebojnem trku (in odstopu) obeh favoritov Hamiltona ter Nica Rosberga (oba Mercedes) ter prvi zmagi med elito Maxa Verstappna. 18-letnik je pri Red Bullu zamenjal Rusa Daniila Kvjata, ki je na prejšnjih dirkah storil odločno preveč napak, da bi obdržal mesto pri štirikratnih kostruktorskih svetovnih prvakih. Verstappen je z 18 leti in 228 dnevi postal najmlajši zmagovalec dirke v zgodovini formule ena.

V zadnjih letih prevlada Hamiltona
Sezona 2016 je zadnja, v kateri Hamilton po dirki za VN Španije v Barceloni ni stopil na najvišjo stopničko. Izjemni Britanec, ki letos zaradi nekoliko manj konkurenčnega mercedesa ne dosega želenih rezultatov in je po petih dirkah na prvenstveni lestvici šele šesti, je slavil v letih 2017, 2018, 2019, 2021 in lani, ko je suvereno slavil pred Verstappnom in tedanjim moštvenim kolegom Valtterijem Bottasom. S šestimi zmagami je na vrhu najuspešnejših dirkačev v zgodovini VN Španije izenačen z Michaelom Schumacherjem.

Dirka v nedeljo ob 15.00
Španski dirkaški konec tedna se bo začel v petek s prvim prostim treningom ob 14. uri. Tri ure pozneje sledi še drugi prosti trening. V soboto je ob 13.00 na sporedu še tretji prosti trening, kvalifikacije se začnejo ob 16. uri. Dirka za VN Španije je v nedeljo ob 15.00.

Vsi zmagovalci dirk za VN Španije:

LetoDirkačMoštvoPrizorišče
2021Lewis HamiltonMercedesBarcelona
2020Lewis HamiltonMercedes
2019Lewis HamiltonMercedes
2018Lewis HamiltonMercedes
2017Lewis HamiltonMercedes
2016Max VerstappenRed Bull
2015Nico RosbergMercedes
2014Lewis HamiltonMercedes
2013Fernando AlonsoFerrari
2012Pastor MaldonadoWilliams
2011Sebastian VettelRed Bull
2010Mark WebberRed Bull
2009Jenson ButtonBrawn
2008Kimi RäikkönenFerrari
2007Felipe MassaFerrari
2006Fernando AlonsoRenault
2005Kimi RäikkönenMcLaren
2004Michael SchumacherFerrari
2003Michael SchumacherFerrari
2002Michael SchumacherFerrari
2001Michael SchumacherFerrari
2000Mika HäkkinenMcLaren
1999Mika HäkkinenMcLaren
1998Mika HäkkinenMcLaren
1997Jacques VilleneuveWilliams
1996Michael SchumacherFerrari
1995Michael SchumacherBenetton
1994Damon HillWilliams
1993Alain ProstWilliams
1992Nigel MansellWilliams
1991Nigel MansellWilliams
1990Alain ProstFerrariJerez
1989Ayrton SennaMcLaren
1988Alain ProstMcLaren
1987Nigel MansellWilliams
1986Ayrton SennaLotus
1981Gilles VilleneuveFerrariJarama
1979Patrick DepaillerLigier
1978Mario AndrettiLotus
1977Mario AndrettiLotus
1976James HuntMcLaren
1975Jochen MassMcLarenMontjuic
1974Niki LaudaFerrariJarama
1973Emerson FittipaldiLotusMontjuic
1972Emerson FittipladiLotusJarama
1971Jackie StewartTyrellMontjuic
1970Jackie StewartMarchJarama
1969Jackie StewartMatraMontjuic
1968Graham HillLotusJarama
1954Mike HawthornFerrariPedralbes
1951Juan Manuel FangioAlfa Romeo