Tadej Pogačar z Andrejem Hauptmanom in Miho Koniciljo Foto: Alen Milavec
Tadej Pogačar z Andrejem Hauptmanom in Miho Koniciljo Foto: Alen Milavec

To se na enotedenskih dirkah ni zgodilo že štiri desetletja.

Športni direktor Pogačarjeve ekipe UAE Andrej Hauptman v podkastu Tour 202 pravi, da, četudi lahko Pogačar vso sezono zadrži visoko raven forme, pa v ekipi niso načrtovali, da bo vrhunec forme dosegel marca. Osrednja cilja sezone sta še pred vrati. Pogačar bo maja prvič tekmoval na Giru, potem pa ga čaka še Tour. Hauptman se je pogovarjal z Luko Petričem in Igorjem Tomincem.

Fantastična dirka po Kataloniji za Tadeja Pogačarja. Štiri etape je dobil, tudi eno sprintersko, pa znova eno po zelo dolgem pobegu. Katera vas je najbolj navdušila?
Najbolj me je impresionirala ta zadnja. Pri Tadeju je vedno tako, da išče nove izzive. Vseskozi si želi, nekako nevede, postavljati nove izzive. Vedno moramo biti pozorni na njegove namene. Lepo je biti zraven, biti del te zgodbe. Hkrati pa tudi vse težje, ker druge ekipe vedno dirkajo proti nam.

Kako dober sprinter pa je Tadej, kaj pravijo številke?
Predvsem je pomembno, kako utrujeni pridejo pravi sprinterji do cilja. Verjamem, da lahko, če je dirka težka, odsprinta tudi Philipsena, če pride Philipsen dovolj utrujen do konca dirke. Moramo se zavedati, da je bila ta zadnja etapa dirke po Kataloniji vse prej kot sprinterska. Ta vzpon druge kategorije so kolesarji šestkrat prevozili, le nekaj minut po maksimalne naporu pa je bil že ciljni sprint. To je bil sprint vsestranskih kolesarjev, ne pa sprinterjev. Videlo se je, da je bil Tadej v sprintu premočan. Bolj je torej pomembno, kako utrujeni pridejo sprinterji do sprinta, Tadej pa lahko enako dobro sprinta spočit kot pa na koncu težke dirke.

Lani je imel fantastičen začetek sezone, ko je zmagoval skoraj na vseh na enotedenskih in enodnevnih dirkah. Letos vidimo, da to ni bil vrh, ampak nov temelj, nova raven, ki jo je dosegel in se na njej ustalil. Je letos še boljši kot lani?
Če gledamo same številke, je Tadej gotovo malo napredoval, ampak verjamem, da so tudi drugi kolesarji napredovali. Po drugi strani pa Tadej prihaja v najboljša kolesarska leta, verjetno bo vsako leto še malo napredoval. Je pa tudi bolj zrel in bolj izkušen, s temi izkušnjami pa vsako malenkost, vsako napako tekmece zna izkoriščati.

Kdaj pa so sploh zdaj najboljša leta za kolesarja? Če primerjamo to z vašimi časi, so največje dirke osvajali kolesarji, ko so se bližali tridesetim letom?
Gotovo se je ta doba zdaj spremenila. Za Primoža Rogliča je drugače, ker se je šele v zgodnjih dvajsetih začel ukvarjati s kolesarstvom. Gotovo se pozna, koliko težkih sezon je kolesar prevozil. Po drugi strani pa je pomembno, koliko časa je lahko kolesar vrhunski športnik, koliko časa je motiviran. Sploh si ne bi upal napovedati, koliko časa traja doba vrhunskega športnika, da je na samem vrhu, ker vemo, da iz leta v leto naši športniki postavljajo nove mejnike.

Zdi se, da je bolj od EMŠA pomembno, kaj se dogaja v glavi športnika. Če je nekdo motiviran, potem se lahko tudi kot Roglič pripravlja na uspeh na Touru, kljub temu da je že bolj pri koncu kariere.
Gotovo je to zelo pomembno. Za nekoga je biti na vrhu lahko zelo stresno, za drugega pa je užitek, ki predstavlja polnjenje baterij. Težko je to napovedati. In tudi povezati vzporednice. V vrhunskem športu ogromno stvari vpliva na rezultat. Sam si ne upam tega napovedati, težko je primerjati enega vrhunskega športnika z drugim.

Eno vzporednico pa bi povlekel s prejšnjo sezono Tadeja Pogačarja, da imamo boljši vpogled v to, kar prihaja v nadaljevanju te sezone. Po izjemnem začetku se je lani poškodoval, pa so mnogi mirili, da bo imel Tadej kljub temu dovolj časa, da se pripravi na Tour, da bo tam konkurenčen. Na koncu je poskrbel za izjemno dirko, ki se je odločila šele v zadnjem tednu. Ali ste analizirali za nazaj, kako se je to poznalo pri njegovi formi, ta primanjkljaj treningov? Ste razmišljali, kako dobra bi lahko bila njegova forma, če do poškodbe ne bi prišlo, torej koliko moči, koliko kondicije mu je ta poškodba odvzela za Tour, torej za vrhunec lanske sezone?
Če bi bil to povprečen športnik, na Touru sploh ne bi nastopil. Tu smo videli, koliko si šampioni želijo dokazovati. Če so le približno pripravljeni, se nikakor ne odpovejo tekmovanju. Nismo posebej analizirali. Če si prišel na start, pomeni, da si pripravljen. Ne razmišljaš o tem, koliko si izgubil in kaj si izgubil. To je, po mojem mnenju, izguba energije. Predvsem pa si prizadevamo, da bo prišel na letošnji Tour de France brez poškodbe.

Spet smo pri vprašanju, ki smo si ga in ste si ga lani verjetno sami večkrat zastavili, in sicer, kako in koliko brzdati Tadeja? Po eni strani, če ga ne brzdate, gre na vsako dirko na polno, pogosto zmaguje, izjemen je, v Kataloniji je, denimo, znova deklasiral konkurenco. Po drugi strani pa, več energije potrošiš, manj jo ostane za naprej. Letos, ko se je odločil, da bo dirkal na dveh Grand Tourih, in ni veliko časa med Girom in Tourom, se zdi, da bo to zelo pomembno. Kako iščete ravnotežje pri tem?
Kot smo že prej rekli, je gotovo najpomembneje, da je športnik motiviran. To ga žene naprej. Zmage so potrditev. Zakaj bi potem nekoga oviral, če dosega zmage na najvišji ravni. Glede na to, da je Tadej sposoben zdržati celotno sezono na visoki ravni, si prizadevamo, da bo čim dlje vrhunsko pripravljen. Lahko vam pa povem, da ni bil cilj, da bi bil Tadej v najboljši formi na dirki po Kataloniji.

Bo Tadej tudi na Giru dirkal tako, da bo skušal dobiti 21 etap in tudi skupni seštevek ali bo treba bolj taktizirati?
Tritedenska dirka je drugačna. Potreben je drug pristop. Vsak delček energije, ki ga prihraniš oziroma potrošiš, se na koncu pozna. Je pa res, da ko Tadej vidi priložnost, da zmaga, jo želi izkoristiti. Navsezadnje velja to tudi za druge vrhunske kolesarje, ki imajo ogromno zmag. Verjamem, da je tako tudi prav. Če lahko zmagaš, je treba narediti vse, da zmago pripelješ domov, glede na to, da cela ekipa dela za to, da prideš v zaključek etape v najboljšem položaju. Naš cilj ni, da na Giru dobimo ogromno etap, je pa seveda cilj, da pride Tadej v rožnati majici do cilja.

Cilj, da pride v rožnati majici v Rim in najbrž tudi v takšnem stanju, da mu to omogoča optimalne priprave na Tour. To pa je najbrž stanje, ko ne bi bil izžet do zadnjega atoma moči.
Treba se je zavedati, da za zmago na dirki najvišje ravni se ne bomo mogli truditi, da hranimo moči. Najprej je treba biti zelo osredotočen na to, da se Giro kar se da dobro odpelje, potem pa bomo razmišljali o tem, da se najbolje spočije in se usmeri v nov cikel sezone.

Andrej Hauptman: Ni bil cilj, da bi bil Tadej v najboljši formi v Kataloniji