"To bo dan žalovanja tako na štartu kot na cilju," je direktor Dirke po Italiji Angelo Zomegnan dopoldne potrdil, da so se tekmovalci odločili 4. etapo odvoziti brez boja v upočasnjenem ritmu. Tako so skupaj (vsaka izmed triindvajsetih ekip je približno deset kilometrov narekovala tempo na čelu glavnine) počastili spomin na 26-letnega Belgijca, ki je v ponedeljek umrl zaradi poškodb glave po padcu ob spustu s prelaza Bocco.
216-kilometrska etapa med Genovo in Livornom je bila tako povsem posvečena Weylandtu, njegovi družini in moštvu Leopard-Trek. V zadnjih štirih kilometrih so v ospredju vozili kolesarji Leoparda skupaj s Tylerjem Farrarjem, ki je bil zelo dober prijatelj Weylandta, in objeti prišli v cilj. Člani luksemburškega moštva in Američan so se odločili, da zaradi tragične nesreče ne bodo nadaljevali dirke. Kolesarji so v znak žalovanja nosili tudi črne trakove, izidi današnje etape pa ne bodo šteli v skupni seštevek. Giro se bo v sredo nadaljeval s peto etapo od Piombina do Orvieta v dolžini 191 kilometrov.

Tragedija družine Weylandt
Weylandt je zapustil nosečo ženo Anne Sophie, ki bo njunega prvega otroka rodila septembra. V Milano sta ponoči priletela tudi njegova starša, ki sta v torek zjutraj odšla na uradno prepoznavanje v mrtvašnici bolnišnice Lavagna v bližini Genoe. Weylandt, ki je lani ravno v 3. etapi Gira prišel do zmage in največjega uspeha svoje kariere, je pred dvema letoma izgubil najboljšega prijatelja Frederieka Nolfa, ki je umrl med dirko Po Katarju. Nolfa je med spanjem pri 22 letih izdalo srce, obdukcija je potrdila, da je šlo za naravno smrt.

Osupljiva podobnost s Casartellijem
Smrt v karavani druge največje kolesarske dirke na svetu je pretresla njegove sotekmovalce. "Ko sem ga videl pasti, sem takoj vedel, da je resno. Podobnost s Casartellijem je bila osupljiva. Vsi žalujemo. Weylandt je bil mlad kolesar, ki je imel pred seboj še vse življenje," je bil šokiran nekdanji belgijski kolesar Johan Museeuw, ki je v živo videl zadnjo smrtno nesrečo na velikih dirkah.

Na Dirki po Franciji 1995 se je med 15. etapo ob podobnem padcu na spustu Col de Portet d'Aspet smrtno ponesrečil Italijan Fabio Casartelli, olimpijski prvak iz Barcelone '92. Smrt Weylandta je bila prva po četrt stoletja na Giru. Na italijanskem krogu so življenje pred Belgijcem izgubili še Orfeo Ponsin (1952), Juan Manuel Santisteban (1976) in Emilio Ravasio (1986).

Po dopingu in sporih uradnikov še varnost
Kolesarstvo živi v senci dopinških sumov in je zato najbolj preverjan šport na svetu. Ob tem so veliko škodo naredili trdovratni spori med Mednarodno kolesarsko zvezo (UCI) in preireditelji velikih dirk, ki jih vodi prireditelj Toura ASO. V boju s padanjem gledanosti in spremljanosti so prireditelji dvignili zahtevnost dirk in etap, kjer ne manjka vrtoglavih spustov.

Horrillov padec ni predramil Italijanov
Pred dvema letoma je na Giru 2009 v 8. etapi ob spustu s prelaza San Pietro v Alpah izredno hud padec doživel Španec Pedro Horrillo. Kolesar Rabobanka je pristal v breznu 60 m pod cesto, s številnimi zlomi in preluknjanimi pljuči. Učinkovita zdravniška pomoč je rešila Špančevo življenje, kolesarji pa protestno niso odpeljali 9. etape z zahtevo po omilitvi in boljši zaščiti spustov, predvsem pa odpoved gladiatorskih spustov v zaključku etap. Horrillov primer ni bil dovolj, da bi se preprečila smrt Wouterja Weylandta (7. 9. 1984-9. 5. 2011).