Marianne Vos, legenda ženskega kolesarstva. Foto: EPA
Marianne Vos, legenda ženskega kolesarstva. Foto: EPA

124 kolesark je še na poti h končnemu cilju, ki ga bodo na znameniti planoti Lepih deklet v Vogezih tekmovalke dosegle jutri.

Kar precej napak je bilo zaslediti pred nedeljskim startom ženske karavane na Elizejskih poljanah, češ da gre za prvo Dirko po Franciji za ženske.

Kolesarke so namreč na francoskih cestah vozile že sredi prejšnjega stoletja. Po letu 1984 so sledile vsakoletne preizkušnje, ki pa so bile prej kot ne vezane le na tekmovalke iz držav, kjer so bili doma tedaj poklicni kolesarji.

Malo zanimanja za žensko kolesarstvo
Mednarodna kolesarska zveza je amaterizem, ki je bil daleč od tega, in nekdaj imenovani zahodni profesionalizem združila v začetku devetdesetih. To večjega prestopa v ženskem kolesarjenju na francoskih cestah ni prineslo. Lahko bi celo rekli, da je bila to celo precej zahtevna ovira za žensko kolesarstvo, ki je bilo popolnoma v senci moškega. Pokroviteljev v rangu moških ekip ni bilo, zanimanje medijev je bilo skorajda nično. In podobno je veljalo tudi za druge dirke in tudi za nastope žensk na svetovnih prvenstvih.

Pooley in Vos vlekli vagon naprej
Pred 13 leti so ženski karavani Francozi povedali, da dirke naslednje leto ne bo. Emma Pooley je tedaj izrekla misel, da je ženska dirka več kot zgolj mala izvedba Velike pentlje, pa ni bila uslišana. Skupaj s trenutno vodilno na ženski dirki, že zdaj legendarno Nizozemko, Marianne Vos, je Britanka kmalu po ukinitvi dirke pri organizatorjih sprožila željo, zahtevo, da obudijo tudi ženski kolesarski krog v Franciji, ki bi bil sestavni del moške dirke.

Podpora aktivistk z več kot 100.000 podpisi
Kolesarske aktivistke so to podprle z več kot 100.000 podpisi, kar je na koncu presenetljivo prineslo oživitev ženske preizkušnje. Le–ta je bila v zadnjih letih kot ptica selivka, kolesarke so bile v Parizu, Pouju ter na prelazih Colombier in Izoard. Lani jeseni pa je ASO, ki skrbi za Tour de France, razodel, da bomo v letu 2022 videli osem etap ženske dirke. Čeprav ima Giro, ki se je končal pred tremi tedni, več etap, pa ima Tour že zdaj boljšo osnovo kot rožnata dirka. Kar lep del pokroviteljev moške dirke je tudi pri ženskah. Predvsem tistih, ki skrbijo za logistiko.

Našli so tudi posebnega glavnega pokrovitelja za žensko dirko. Nagradni sklad je za zdaj precej manjši od moškega. Konec koncev je tudi etap precej manj. Najpomembnejše v zadnjem obdobju pa je, da so tudi ženske dirke našle pot na TV-ekrane in posledično so tu televizijske pravice.

Žensko kolesarstvo je močno raslo
Tak je že nekaj časa tudi trend vseh najpomembnejših športnih organizacij. Žensko kolesarstvo je v zadnjem obdobju močno raslo in ta pot še ni končana. Je pa s tem tudi slovenski delež pri tem plačal svojo ceno, s čimer so se v preteklosti srečali tudi slovenski moški klubi. Za posameznike je prostor tudi zdaj. Naši kolesarji so to že potrdili, ženske pa se tudi močno trudijo, da bi bile vsaj zraven. In tu lahko obudimo besede našega prvega kolesarja, ki je prevozil Tour. Primož Čerin je bil neizmerno vesel, da je prišel do končnega cilja.