Legendarni krilni center, ki je v Ligi NBA v dresu Minnesote in Bostona pustil neizbrisen pečat, je v intervjuju z Davidom Marchesejem za New York Times Magazine spregovoril o svoji karieri in o prihajajoči knjigi KG, A to Z, ki jo bo objavil 23. februarja.

Med drugim se je dotaknil nekdanjega komisarja lige, pokojnega Davida Sterna, svojih izkušenj z igranjem, slave in vseh pasti, ki jih ta prinaša, ter današnje igre, ki se nenehno spreminja.

Stern velik vizionar, a tudi pošast
44-letni Garnett, prvak Lige NBA z Bostonom leta 2008, je priznal, da z nekdanjim komisarjem lige Sternom ni imel najboljšega odnosa. "Človek je bil velik vizionar, a tudi prava pošast. Če nisi imel hrbtenice ali pripravljenih dejstev, te je požrl," je priznal in se spomnil številnih sestankov, ki jih je skupaj z igralci opravil na sedežu NBA-ja v New York Cityju. "Ko si prišel na sestanek, so bili tam mize in stoli. David in lastniki so sedeli tako, da smo jih morali gledati od spodaj navzgor. Zato sem na sestankih vedno stal, nisem želel sedeti – želel sem biti na enaki ravni," je povedal Garnett. Obenem je pojasnil, da tedanji komisar in lastniki niso razumeli narave igralcev in njihovih ozadij, ki so se precej razlikovala od prejšnjih zvezdnikov, kot so Magic Johnson, Larry Bird in Michael Jordan. "Bili smo generacija igralcev, katerih družine je prizadel val kreka v 80. letih prejšnjega stoletja. Generacija igralcev, katerih očetje so bili zaprti ali ubiti, mame pa izseljene. Imeli smo drugačno energijo," je poudaril. To se je po njegovem mnenju kazalo od načina igranja do sloga oblačenja in obnašanja. Stern naj bi jih na sestankih vselej skušal prepričati, da so profesionalci in da se morajo tako tudi obnašati. "Imeli smo občutek, kot da nas želi nadzorovati," pravi Garnett.

O trenutnem komisarju lige Adamu Silverju ima sicer dobro mnenje: "Adam opravlja dobro delo. Vzpostavil je lepo ravnovesje med igralci, ligo in lastniki. Adam je moj prijatelj. Ob njem imajo igralci občutek, da se jih sliši. Ne vem, kako navdušeni so lastniki glede tega, a tu je nujno, da so vsi srečni."

Garnetta jezi siljenje k igranju na univerzah
Garnett je v ligo prodrl leta 1995 pri 19 letih, med profesionalce je stopil neposredno iz srednje šole. V Minnesoti se je razvil v enega najdominantnejših krilnih centrov vseh časov. Liga od leta 2006 mladim košarkarjem praktično ne dovoljuje več preboja med profesionalce iz srednjih šol, kar Garnetta še posebej žalosti. "Ni mi všeč, da se igralce, ki so zreli za igranje v ligi, sili na univerze. Te igralcev ne plačujejo. Ne vidim nobene koristi v tem čakanju. Naj moštva v NBA-ju upravljajo talent. Zion Williamson je bil na univerzi Duke povsem drugačen igralec, kot je zdaj. Bil je bolj eksploziven, imel je več energije, bil je tudi vitkejši. Si predstavljate, da bi ga New Orleans Pelicansi dobili pri 18 letih? Takim igralcem lahko omogočite okolje, v katerem bodo uspeli pri teh letih. Tako kot je to v mojem primeru storila Minnesota. Le s talentom moraš ravnati pravilno," je poudaril Garnett.

Profesionalni športniki s tarčo na hrbtih
Preboj v najelitnejšo košarkarsko ligo na svetu pa prinaša tudi številne pasti, na katere mladi igralci, pa tudi starejši, niso pripravljeni. Slava, denar in večja prepoznavnost. Sliši se dobro, a realnost je po navadi drugačna. "Velikokrat v medijih slišiš, da je imel ta in ta športnik pištolo in tako dalje. No, veliko ljudi na profesionalne športnike nalepi tarčo. Mi enostavno ne moremo reči, da nimamo 200 dolarjev, ki vam jih lahko posodimo. Ne moremo reči, da nimamo kruha, s katerim vas lahko nahranimo. Kar naenkrat ljudje prihajajo do tebe in te prosijo za različne stvari. Nekatere so dobre, nekatere slabe. To moraš enostavno filtrirati," je povedal Garnett in dal nasvet: "Ko postaneš slaven, se vse spremeni. Spremenijo se finance, razmišljanje, življenjski slog. Tvoja starša nikoli nista toliko zaslužila. Svetoval bi, da zmanjšate krog ljudi okrog sebe – zasebno in poslovno. Znebiti se morate nepotrebnih glavobolov pri razmišljanju, da lahko pomagate vsem. Ne morete."

Branilci iz preteklosti danes ne bi mogli igrati
Garnett se je po 21 letih igranja upokojil ob koncu sezone 2015/16. Kaj meni o današnji igri v ligi? "Igra je na povsem na drugi ravni," je priznal in nadaljeval: "Želim, da stopite na parket, šprintate od enega konca do drugega, se vmes ustavite in mečete za tri točke. To naredite desetkrat, potem pa se osredotočite na svojo utrujenost. To današnji igralci počnejo 48 minut." Igra se vseskozi razvija, vsaka generacija košarkarjev jo igra drugače. Tega se zaveda tudi MVP lige iz leta 2004. "Ne vem, ali bi igralci izpred 20 let lahko igrali danes. Pred 20 leti si si lahko v obrambi pomagal z rokami, zdaj tega ne smeš več početi, zaradi tega je obramba skoraj nemogoča. Si predstavljate, da si pri pokrivanju Michaela Jordana ne bi smel pomagati z rokami? Ne. Dejstvo, da se igralca ne smeš več dotakniti, daje igralcem v napadu veliko več svobode. Branilci morajo najti druge načine. Če si ambiciozen in imaš v sebi vsaj nekaj malega kreativnosti, lahko v tej ligi postaneš zelo dober igralec v napadu. 'Fadeaway', meti z ene noge – nekaj, kar je v našo ligo pripeljal Nowitzki, zdaj pa to vidim pri Jokerju (Nikola Jokić, op. a.). Ta je nekaj Dirkovega vpeljal v svojo igro in vse skupaj premešal s svojim talentom. Steph Curry je revolucionarno spremenil stvari s tem, kako konstantno zadeva z razdalje. Klay Thompson, Damian Lillard. Ti igralci so spremenili igro," je še pojasnil in dodal: "Ne vem, ali bi lahko branilci izpred 20 ali 30 let igrali danes. Igra je zelo kreativna, je zelo tekmovalna. Je 'žmohtna'. Hitro lahko izpadeš. Nasprotnik te bo preigral in ti potrgal kolenske vezi. Košarka je v dobrem stanju."