Spidvej v Ljubljani se poslavlja po 57 letih in vprašanje je, kdaj, če sploh, bo v slovenski prestolnici še potekala kakšna spidvejska dirka. Foto: BoBo
Spidvej v Ljubljani se poslavlja po 57 letih in vprašanje je, kdaj, če sploh, bo v slovenski prestolnici še potekala kakšna spidvejska dirka. Foto: BoBo

"Spidvej, spidvej ... v Ljubljani!" To je znan napev, ki je leta in desetletja vabil gledalce v Ljubljani na dirke v tem športu.

Za ljubljanski spidvej je bil 28. maj 2020 datum, ko so se dirkači še zadnjič sprehodili do boksov ob stadionu Ilirije, mehaniki zadnjič pripravili motorje, vodilni v klubu zadnjič poskrbeli za vse potrebno na stezi, neutrudni trener Franci Kalin pa je še zadnjič vodil trening in skrbel še za sto drugih stvari. Vse bi bilo kot običajni dirkaški trening AMTK Ljubljana, če ne bi bil zadnji v zgodovini po 57 letih na tem ovalu.

Na stadionu v Zgornji Šiški spidvejisti odpeljali zadnji krog

V Zgornji Šiški samo še nogometni stadion
Zgodba o stezi, kjer so dirkači tega kluba domovali od leta 1963, tako nima srečnega konca. Zaradi konca najemne pogodbe z nogometnimi gostitelji iz ZŠD Ilirija, ki bodo stadion predvidoma preuredili v zgolj nogometni objekt, je letos konec sodelovanja.

Po dolgotrajnem sodnem sporu z Mestno občino Ljubljana je lastnik športnega parka Ilirija pred leti postala Zveza športnih društev Ilirija, AMTK Ljubljana je morala odtlej za najem proge skleniti najemno pogodbo. Spidvejisti zdaj zapuščajo stadion, ne vedo pa še, kam se bodo lahko preselili.

Preostajata le še Krško in Lendava
Tako kot so se na zadnjem treningu nad Šiško za nekaj časa zgrnili črni oblaki, so takšni v prenesenem pomenu tudi v spidweju. Že prej položaj ne v Ljubljani ne v Sloveniji ni bil rožnat. Dirkačev je malo, klubov tudi, stezi sta zdaj, ko ni več ljubljanske, samo še dve – v Krškem in Lendavi.

"V naši brošuri ob petdesetletnici lahko vidimo slike stadiona, ko se je začelo delati, in koliko je bilo poseljenega. Takrat smo še spadali v to okolje, zdaj pa to verjetno res ni pravi kraj za spidvej. A ljudje, ki so prišli, so vedeli, kam gredo. Smo pripravljeni na drugo lokacijo, samo stadion naj se naredi," je o usodi spidveja v mestu dejal Janez Tomažič, vodja sekcije za spidvej v AMTK-ju Ljubljana in eden tistih navdušencev, ki so v vseh vlogah sodelovali na in ob tej stezi od začetka.

Spidveja v Zgornji Šiški ne bo več

AMZS in MOL dogovorjena za novo dirkališče
V AMTK-ju Ljubljana sekcija za spidvej ostaja, trenutno ima tri tekmovalce, najboljši Matej Žagar vozi večinoma na tujem, drugi je Nick Škorja, ki tudi vozi v tujini, tretji pa je mladi Anže Grmek. Kratkoročno bodo skušali treninge prenesti v Krško in Lendavo.

"Težko bi nekaj izpostavil, vedno sem užival tukaj, organiziral, vodil dirke. Vse so bile lepe, težko bi rekel, kaj mi je ostalo v spominu. Bilo je nekaj super dirk, pokal štirih mest, državna prvenstva ... Bilo je tudi nekaj hujših padcev, a brez smrtnih primerov. Pred 11 leti smo kupili zaščitne zračne blazine, tako da so si vozniki bolj upali pritisniti na plin," je nekaj spominov strnil Tomažič, ki je povedal, da je bilo na tem stadionu 187 dirk.

O prihodnosti spidveja pa je skušal kljub žalosti ob slovesu od stadiona ostati optimist: "Računamo na dogovor, ki ga imata AMZS in MO Ljubljana o gradnji večnamenskega objekta. Če bo kaj iz tega, pa je vprašanje, ker je to že, mislim, da peti poskus, da bi naredili nekaj podobnega." Ljubljanski spidvejisti upajo, da bi lahko prostor za svoje novo dirkališče dobili v centru varne vožnje v Nadgorici pri Črnučah.

Spidvej se poslavlja od Zgornje Šiške

Daleč so leta, ko je bil spidvej hit v Ljubljani
Predsednik kluba Rado Stojanovič je pojasnil ozadje, zaradi katerega je spidvej nazadnje moral odpeljati s stadiona v Zgornji Šiški. "Mi nismo bili nikoli v pravnem sporu ne z ZŠD-jem Ilirijo ne z MOL-om. Mi smo gradili z vsemi soglasji in dovoljenji še v časih nekdanje družbene lastnine. Ampak žal, ker je stalo na zemlji, ki je sčasoma postala last ZŠD-ja Ilirija, velja princip zemlja priposestvuje objekte. Mi smo morali za vse objekte za spidvejske dejavnosti plačati najemno pogodbo. Žal nam je, da moramo vse to zapustiti. A to bomo storili pokončno. Ne bomo ničesar rušili, nočemo oditi kot vandali, ker je bilo nekoč vse zgrajeno z dobro voljo in s trudom."

Zaveda se, da je verjetno k takšnemu koncu pripomoglo tudi upadanje zanimanja za spidvej: "Če bi imeli deset voznikov in 10.000 navdušenih gledalcev, bi se verjetno lahko drugače postavili. Tudi okolica in vsi skupaj bi drugače gledali na speedway. A manjše število gledalcev se vleče že desetletje, seveda je tu tudi sprememba družbenega trenutka, ker je ponudba športa, zabave in prostega časa bistveno večja kot pred 20, 30 leti, ko je bil spidvej tista prireditev, na katero so Ljubljančani komaj čakali."

Zadnji krog odpeljal Škorja
Na zadnjem treningu, kjer so članom domačega kluba in povabljenim dirkaškim gostom družbo delali še domači mladi upi in nekateri nekdanji dirkači, ki jih je zadnja priložnost za vožnjo privabila v Šiško, ni bilo Žagarja, prvega aduta domačega kluba. Tako je čast, da je med zadnjimi zapeljal po stezi, pripadla Škorji.

"Kar malo me boli pri srcu, to je bila prva steza, na kateri sem vozil spidvej, domača, ena najljubših. Na žalost druge stvari prevladujejo. Upam, da bo klub našel rešitev in bo spidvej preživel. Tu sem prvič poskusil voziti leta 2013, od 2014 do danes pa smo največkrat trenirali tukaj," je dejal Škorja.

Glede prihodnosti je zmeren optimist: "Upam, da bomo našli lokacijo in postavili nov stadion. Škoda bi bilo, da bi spidvej izumrl. Lahko bi se še dvignil na raven, kot je bila včasih, lahko bi našli tudi dirkače. Včasih je bil stadion res poln. Zdaj si gledalci morda mislijo, zakaj bi šli gledat dirke, če je več tujcev kot domačih. Trenutno bomo hodili v Krško in Lendavo. Upam pa, da nekoč pridemo tudi nazaj."